POLETNA OPRAVILA
Poleti paradižnik čaka, da ga okrepimo z zelenimi deli. Med zelena opravila spada odstranjevanje zalistnikov: odstranjujemo jih, ko so čim manjši, da ne povzročimo prevelikih ran. Pred odstranjevanjem se izogibamo krompirjevi gredici, da ne prenesemo glivic iz krompirja na paradižnik. Enako velja tudi, ko poleti paradižnike obiramo.
Da bo nasad čim bolj zračen, paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste. Pričnemo tedaj, ko so prvi plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo pa vse liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo. Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet listov na teden po celi rastlini.
Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko.
Gabezova in koprivna mu bosta hkrati priskrbeli še nekaj hrane za poletje, slama bo grela korenine, pokošena trava pa bo v tleh ohranjala dovolj vlage, tla pa bodo tudi zračna in suha. Da plodovi v vročem in suhem poletju ne bodo propadali, gnojimo z organskim gnojilom, za večjo odpornost na bolezni, škodljivce in stresne pogoje pa vsakih 14 dni dodajamo tudi naravni vitaminski kompleks.
VARSTVO PRED BOLEZNIMI
Najbolje je, da paradižnik zaščitimo s streho, ki pa mora biti postavljena dovolj visoko. Pomagamo si tudi z ekološkim pripravkom na osnovi sojinega lecitina, ki krepi celično steno rastlin, hkrati pa rastline še prehranjuje, saj je bogat s fosforjem. Z njim paradižnik krepimo še preden se bolezen pojavi, redno pa ga uporabljamo enkrat na teden in po vsakem večjem deževju.
GOJENJE PARADIŽNIKOV
Posamezne sorte paradižnika se razlikujejo med seboj tako po velikosti kot po obliki in barvi plodov, vendar pa je za izbiro najbrž najpomembnejše, koliko so rastline odporne proti mrazu in v kakšnih razmerah bodo najbolje uspevale.
Grmičaste in pritlikave sorte večinoma ne potrebujejo posebne opore. Na palične ali žične opore pa je treba v obliki kordona privezovati enostebelne sorte, ki so naravi delne vzpenjavke ali plazeče se rastline; teh sort je več kot grmičastih in so v vrtovih najbolj priljubljene, ker dajejo velik pridelek. V obeh skupinah so sorte, ki tudi v hladnejših predelih uspevajo na prostem in brez zaščite, vendar je treba na grede posaditi že nekoliko večje sadike.
Če bi te rastline gojili v pokritem prostoru ali rastlinjaku, bi dosegli približno dvakrat večji pridelek (2 - 4 kg na rastlino) kot na prostem.
Vir: Vrtnarski priročnik
Rastišče in tla
Pred sajenjem paradižnikovih sadik na zunanje grede dodajte tlem organski drobir in uravnoteženo splošno gnojilo, ker so paradižniki zelo občutljivi na pomanjkanje hranil.
V pokritih prostorih jih lahko gojite v sadilnih vrečah ali v 25 cm širokih cvetličnih lončkih, napolnjenih s svežim sadilnim kompostom.
Sejanje in sajenje
V času sajenja prodajajo v vrtnih središčih in na tržnicah sadike več sort paradižnika. Če imate rastlinjak ali drug topel in svetel prostor, jih lahko sami vzgojite iz semen: že proti koncu zime jih posejte 2 cm globoko v sejalne module ali na pladenj, kjer naj kalijo pri temperaturi 15 - 18°C. Ko imajo 2 - 3 liste, jih presadite v 8 cm široke lončke, na stalno rastišče pa jih posadite, ko začnejo cveteti. Sorte, primerne za gojenje na prostem, posejte približno 8 tednov pred časom, ko v vašem kraju zanesljivo ne bo več nevarnosti pozebe - takrat bodo namreč sejanci dovolj veliki za utrjevanje in posaditev na prosto. Med vrstami in rastlinami v njih naj bo 45 cm prostora, pri pritlikavih in grmičastih sortah pa 30 cm oziroma 60 cm. Zunaj posajene rastline se bodo bolje ukoreninile, če bodo vsaj prvih nekaj tednov prekrite s prekrivalom.
Paradižnike, ki jih je treba gojiti v rastlinjaku, posadite po tri v sadilno vrečo ali po enega v cvetlični lonec.
REDNA NEGA
Zunaj posajenim rastlinam je treba nasuti zastirko, takoj ko se tla nekoliko ogrejejo. Nad plastično zastirko bodo tudi spodnji plodovi grmičastih sort ostali čisti, bela zastirka pa odbija toploto v rastline in pospeši dozorevanje plodov.
Tla se ne smejo nikoli povsem izsušiti, sicer si rastline kljub zalivanju ne bodo opomogle. Plodovi redno zalivanih rastlin bodo imeli gladko in nežno kožico, ne bodo razpokani in bodo enakomerno dozorevali.
V hudi vročini potrebujejo rastline v sadilni vreči skoraj 10 l vode na dan. Ko se iz cvetov začnejo razvijati prvi plodovi, je treba rastline vsak teden dognojevati z gnojilom, ki vsebuje veliko kalija, ali s podobnim tekočim gnojilom.
V kordonih posajene rastline morajo biti vzgojene v obliki enostebelnih rastlin in potrebujejo oporo iz palic, ali pa naj bodo privezane k vrvicam, visečim izpod rastlinjakovega ostrešja.
Pazite, da se na paradižniku ne namnožijo bele mušice - včasih jih odvračajo žametnice (Tagetes), posajene med paradižnike kot spremljevalne rastline.
KORISTNI NASVETI
Kadar vam primanjkuje prostora, lahko majhne grmičaste in plazeče se sorte gojite v 25 cm širokih cvetličnih loncih in celo v visečih košarah. Proti mrazu odpornejše sorte paradižnika češnjevca dajejo sicer majhen pridelek, zato pa zanesljivo rodijo in so precej odporne proti vdrti rjavi gnilobi. V hladnejšem podnebju zadnji plodovi večinoma ne dozorijo do konca: zelene paradižnike potrgajte in jih postavite na toplo in sončno okensko polico, kjer se bodo obarvali in dozoreli, še zlasti če boste zraven njih položili zrelo banano. Namesto tega jih lahko vložite v kis.
