Najenostavnejše je neposredno prekrivanje. Posadimo sadike ali posejemo seme rastlin in prekrijemo s folijo. Izbiramo med polietilensko folijo (PE folijo) ali polipropilensko folijo (PP folijo). Pod folijo je temperatura približno 5 °C višja kot na prostem. Polipropilenska ali vlaknata folija (znana pod imeli Kovertan, Lutrasil, Vrteks, koprena ipd.) dobro prepušča vodo ter zrak in je različnih debelin. Debelejša bolje ščiti pred mrazom, slabše pa prepušča vodo in zrak. Tanjša bolje prepušča vodo in zrak ter manj ščiti pred mrazom.
Tanjša se tudi hitreje raztrga (zaradi vetra, divjadi). Ko je hladno je zelo dobro prekrivanje z dvema plastema tanjše folije, ko pa se ogreva eno plast folije odstranimo, drugo pa še nekaj časa pustimo.
Polietilenske folije so plastične folije, ki so za vodo in zrak nepropustne. Pod njimi so idealne razmere za razvoj bolezni. To preprečimo z izbiro naluknjanih ali narezanih folij. Večje število lukenj pomeni boljšo zračnost, manjše število lukenj pa boljše varovanje pred mrazom. Narezana folija se z rastjo rastlin razteguje. Z raztegovanjem so odprtine vedno večje, prav tako zračnost, temperaturna razlika med zunanjostjo in zrakom pod folijo pa vedno manjša, kar pa ugaja rastlinam, ki so vedno večje. Težava pri neposrednem prekrivanju je dotik kritine z rastlinami, kar lahko povzroča ožige na rastlinah. Če postavimo čez gredo loke (plastične, železne ali šibje) in preko lokov napnemo folijo to težavo odpravimo.
TOPLE GREDE
Tudi tople grede so zelo uporaben način varovanja pred mrazom. Takšne kot so bile včasih – zidane ali betonirane, vkopane v tla in pokrite s steklom se danes skoraj več ne uporabljajo. Današnje so enostavnejše, samo nadomestek za neposredno prekrivanje ali tunele. Tako gredo samo postavimo in rahlo vdelamo v tla, da je veter ne obrne. Za kritino so največkrat poli karbonatne plošče. Te so dober toplotni izolator, ker so dvoplastne vmes pa so zračne celice. Vir ogrevanja grede je sonce, dodatno je v tla lahko tudi vkopan hlevski gnoj, ki prepereva in oddaja toploto. Takšna greda je zelo primerna za prvo pridelavo solatnic, za pridelavo sadik plodovk, pred mrazom pa zavaruje tudi balkonske rastline.
ZIMSKI VRT
Če imamo dovolj prostora, je najboljša vrsta varovanja pred mrazom zimski vrt ali rastlinjak. Zimski vrt je zastekljen podaljšek dnevnega prostora v stanovanju. Tu prezimujemo zahtevnejše rastline in vzgajamo prve sadike. Ogrevanje zimskega vrta speljemo kar iz hiše.
Rastlinjaki so lahko zastekljeni, prekriti z UV stabilno EVA folijo, poli karbonatnimi ploščami. Ogrevamo jih s pečmi zato v njih lahko gojimo zelenjavo tudi pozimi. Lahko se odločimo za rastlinjak brez ogrevanja. Nočna temperatura je vsaj 5-7 °C višja kot zunaj, dnevna pa je zaradi sončnega obsevanja tako visoka, da je nujno potrebno zračenje.
Zemlja v kateri rastline rastejo se precej segreje in tudi ponoči, ko se ohlaja oddaja toploto, da je rastlinam topleje. Izberemo način, ki nam ustreza glede na prostor in stroške, ki smo jih namenili za to. Res je zimski vrt najbolj udoben, vendar je prekrivanje z vlaknato folijo tudi priročno, poceni in dovolj učinkovito za zgodnejši pridelek.
