To pa terja tudi davek, ki se odraža na do 50% večji porabi vode skozi sezono zalivanja zelenic. Nekateri imajo napačno predstavo, da je travo potrebno namakati. Dovolj je, da travo že samo zalijemo.
S samim namakanjem trave škodujemo koreninam, da bi zrasle globlje v zemljo s čimer lahko preprečimo možnost osušitve ter razne bolezni trave.
Bolje je, da si omislimo sistem ‘podzemnih’ škropilcev, ki jih lahko nastavimo, da nam samodejno zalivajo travo samo tam, kjer je to dejansko potrebno in tako vodo porabljamo bolj racionalno.
Glede na to, da so ti škropilci pod površjem, je dovolj, da travo zalijemo nekajkrat tedensko, saj se v zemlji zadrži več vlage, kot na površju.
Če nimate namena kupiti takšnega sistema, je dobro, da preden zalijete travo, pregledate vlago zemlje. To je najbolje storiti tako, da se po travi sprehodite in če v njej opazite odtise podplatov, to pomeni, da je travo potrebno zaliti.
Prav tako trave ni potrebno zalivati, če je dalj časa deževalo, saj se je vlaga ohranila v zemlji.
Seveda je najboljši čas za zalivanje zgodaj zjutraj (do najkasneje 10 ure dopoldan) ali zvečer (od 18 ure naprej) , saj s tem zmanjšamo vrednost izhlapevanja.
Vseeno pa strokovnjaki priporočajo zalivanje trave zgodaj zjutraj (od 5 do 9 ure), saj lahko večerno zalivanje povzroči razne bolezni trave - vlaga takat namreč ne izhlapi in se zato ustvarijo popolni pogoji za razvoj travnih bolezni.
To so načini, da bo zemlja ostala dalj časa vlažna, vi pa boste varčevali z vodo.
