Merkur
Svetovalnica
Vrt in okolica
Nasveti
Vzgoja paradižnika - tudi vi delate te napake?

Vzgoja paradižnika - tudi vi delate te napake?

05.06.2024 18 ogledov 7 min branja

Sajenje in nega Zelenjavni vrt 5 najbolj priljubljenih vrst zelenjave

Vzgoja paradižnika - tudi vi delate te napake?

Vzgoja paradižnika je za mnoge ljubitelje vrtnarjenja izziv, ki prinaša obilo zadovoljstva, vendar lahko tudi povzroči frustracije, če se ne izognemo nekaterim pogostim napakam.

1. Prehitro presajanje paradižnika na prosto

Prvo napako pogosto naredimo že ob sajenju. Paradižniki so zelo toploljubne rastline ter jih zato presajamo maja, ko so temperature dovolj visoke. Zjutraj naj bo že okrog 10, čez dan pa vsaj 20 °C. Tako bomo sadikam zagotovili dober štart. Po presajanju jih zalijemo še s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline za zmanjšanje stresa ob presajanju.

2. Nepravilna sadilna razdalja

Najpogostejša napaka, ki jo marsikdo dela pri sajenju paradižnika na vrt in v rastlinjak, je pregosto sajenje. Preveč gosto sajenje paradižnika lahko omeji rast rastlin in povzroči težave pri prezračevanju in dostopu do svetlobe. Pomembno je upoštevati priporočeno sadilno razdaljo med rastlinami, da se izognemo konkurenci za vodo, hranila in prostor ter zagotovimo optimalne pogoje za rast. Najbolj optimalna razdalja za sajenje paradižnika ob opori je 70 x 40 cm. Tako bo paradižnik imel dovolj prostora za razrast, lažje pa bomo tudi kontrolirali morebitne napade bolezni in škodljivcev.

3. Sadike paradižnika slabe kakovosti

Za dober začetek sezone mora biti sadika dobre kakovosti in pravilno posajena, kot je že bilo omenjeno.

Pri doma vzgojenih sadikah je pogosta težava, da so sadike pretegnjene zaradi pretoplega okolja in pomanjkanja svetlobe. Če take sadike posadimo na vrt, bomo imeli težave – ker je njihovo steblo tanjše se hitreje polomijo, so manj odporne in tako dovzetnejše za bolezni in škodljivce.

4. Nepravilna rastna podpora

Paradižnik je grmovnica, ki potrebuje ustrezno oporo za rast. Pogosta napaka je neustrezna podpora rastlinam, kar lahko povzroči lomljenje vej in izgubo plodov. Uporaba kletk, bambusovih palic ali mrež za podporo rastlinam lahko prepreči te težave in omogoči boljšo rast paradižnika.

5. Rastline nimajo dovolj hranil

Paradižnik spada med plodovke, kar pomeni da potrebuje dobro založena tla s hranili. Potrebno je založno gnojenje z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnike ob sajenju.

Med samo rastno dobo moramo rastline dognojevati, pri tem je najbolje, da uporabimo Bio Plantella Organsko Gnojilo za paradižnike iz morskih alg ki bo rastlinam dodal hranila ter jih, zaradi vsebnosti morskih alg, spodbudil k rasti in razvoju plodov.

Ker pa kljub vsemu gnojenju občasno koreninski sistem rastline paradižnika ne zmore zadovoljiti vseh potreb po hranilih – še posebej kalciju, ga moramo foliarno z gnojilom Bio Plantella Kalcij. S takim načinom dodajanja hranil poskrbimo, da rastlina prejme hranila takoj in točno tam, kjer jih potrebuje.

6. Zanemarjanje zelenih del

Paradižnik ni le toploljubna rastlina, ampak obožuje tudi sonce.

Same rastline paradižnika imajo dokaj bujno rast – iz pazduh listov odganjajo zalistniki, ki jih moramo redno odstranjevati, saj tako zagotovimo optimalno osvetljenost rastlin.

Ob začetku razvoja plodov, ko so ti v velikosti oreha, odstranimo liste pod višino plodu. Pri zelo gosti rasti lahko poleti odstranimo tudi posamezne liste na rastlini ter tako povečamo osončenost.

Paradižnik potrebuje dobro založena tla s hranili in gnojenje.

Same rastline paradižnika imajo dokaj bujno rast

7. Nepravilno zalivanje

Paradižnik potrebuje stalno, vendar zmerno vlago. Preveč zalivanja lahko povzroči gnitje korenin, preveč suha tla pa lahko privedejo do pomanjkanja plodov ali celo razpokanja plodov. Pri zalivanju je pomembno, da se izognemo prekomernemu namakanju in zagotovimo, da ima rastlina dovolj vode, še posebej v sušnih obdobjih.