Vrste zidnih vložkov

Pri tem ločimo med lesom, različnimi vrstami betona, zidanih stenah z gosto sestavo (apneni peščenec, opeka, klinker) in takšnimi z luknjičasto sestavo (porozni beton, plinobeton, beton iz plovca) kot tudi gradbenim materialom v ploščah.

Načini pritrditve se ločijo glede na prenašanje sile v konstrukcijo – in sicer poznamo torno zaporo, oblikovno zaporo in zaporo z materialom.Pri tornih zaporah je najenostavnejši klasičen plastičen zidni vložek z razporo, ki najbolje drži v betonu in zidovju iz luknjičaste opeke.

Pri oblikovni zapori se zidni vložek v votlem prostoru gradbenega materiala razklopi. To pomeni, da prevzame obliko votlega prostora v materialu. Takšni zidni vložki so primerni predvsem za montaže v luknjičasto opeko ali gradbene materiale v ploščah.

Tretja vrsta sidranja je zapora z materialom. Zidni vložek se dobesedno zlepi z gradbenim materialom stene, npr. s pomočjo malte ali reakcijske smole. Ta način sidranja je primeren za zelo tesno pritrjevanje v vse materiale.

Premer izvrtane luknje za zidni vložek običajno navede proizvajalec (na embalaži vložkov). Praviloma velja: premer izvrtine se mora ujemati s premerom zidnega vložka. Poleg tega mora biti izvrtina tako globoka, da lahko sprejme vložek in vijak. Po vrtanju morate iz luknje odstraniti vrtalni prah, drugače bo imel zidni vložek slabšo oporo.