Zaradi tega razlikujemo podnebne pasove, ki pogosto dopuščajo le določeno rastlinstvo. Zato tudi ni mogoče dati splošnih nasvetov za izbiro in uporabo rastlin, saj o tem odločajo predvsem podnebne razmere.
ZMERNO PODNEBJE
Dolžina vegetacijskih obdobij, temperatura, količina padavin in njihova porazdelitev - vse to in še več določa podnebje. V srednji Evropi prevladuje zmerno toplo podnebje, to je prehodno območje med obmorskim podnebjem na zahodu in celinskim podnebjem na vzhodu.
- OBMORSKO PODNEBJE ima značilno visoko zračno vlažnost, močno oblačnost, veliko vetra, veliko padavin ter majhna letna in dnevna temperaturna nihanja s hladnimi poletji in z blagimi zimami.
- CELINSKO PODNEBJE ima velika dnevna in letna temperaturna nihanja. Oblačnost in zračna vlažnost sta bistveno nižji, zanj so značilna topla poletja in hladne zime. Nadmorska višina in bližina morja določata regionalni potek temperature.
- REGIONALNO PODNEBJE. Sem sodijo posamezna podnebna območja in njihove posebnosti
Za svoj vrt izberite takšne rastline, ki se v prevladujočem podnebju dobro počutijo, saj jih je najlažje negovati.
Na svojem vrtu lahko gojite tudi zelo zahtevne redke rastline, vendar zahtevajo veliko truda, saj jim morate najprej zagotoviti ustrezne mikroklimatske pogoje.
Mesto ali podeželje - razlika je lahko velika
Poleg regionalnih podnebnih razlik, moramo biti pozorni na odstopanja med mestom in podeželjem: hiše namreč zadržujejo toploto in varujejo pred močnim vetrom, zato nastaja manj škode zaradi zmrzali.
Lega
V zmernem podnebju in na višje ležečih zemljiščih je lega sever-jug idealna za ugodno vrtno podnebje: hiša na severovzhodu zemljišča zadržuje hladen veter ter ščiti teraso in vrt. Južna stran hiše zadržuje toploto in vrt je deležen veliko sonca. Vrt na pobočju pa ima lahko skrajne podnebne razlike. Južna pobočja so vroča in suha, severna pa so senčna in hladna - zasaditev naj bo temu primerna. Na vrhu griča je zemljišče vedno izpostavljeno močnejšemu vetru.
Zaščita pred vetrom in zmrzaljo
Zaščita pred močnim vetrom je hkrati tudi zaščita pred zmrzaljo, kajti rastline na vetru večinoma ne zmrznejo, ampak se posušijo. Če so rastline zelo izpostavljene vetru in soncu, je večje njihovo izhlapevanje. Pri tem so zlasti prizadete zimzelene rastline, ki preko listov tudi pozimi izgubijo veliko vode.
Zaradi zmrzovanja tal vode ni, zato rastline ovenijo. Zimzelene rastline moramo torej pred mrazom temeljito zalivati. Umetne ali naravne prepreke ščitijo pred hladnim zrakom in prepihom. Zato ograje pomembno vplivajo na mikroklimo v vrtu. Polprepustni elementi, npr. žive meje in plotovi, so ugodni, ker omogoč ajo kroženje zraka in zmanjšujejo moč vetra. Zaprte ograje, npr. zidovi, preprečujejo prezračevanje vrta. Tako zelo hitro nastane zastoj zraka in hladen zrak se spusti za zidom. Na večjem zemljišču lahko zelenjavne grede zaščitite z manjšimi živimi mejami, špalirji s fižolom ali z grahom, pa tudi z visokimi trajnicami in s sončnicami.
Sonce in dež
Pri vsakem ukrepu za zaščito pred vetrom morate upoštevati, da je za prepreko manj svetlobe in da pade na površino manj padavin. Pomanjkanje padavin lahko nadoknadite z zalivanjem. Hiše, zidovi, drevesa, grmi in žive meje pa ustvarjajo senco, ki je lahko v vročem poletju za uporabnike vrta zelo prijetna. A v senci bodo uspevale le senčne rastline.
