Vodni vrt

Seveda pa lahko ves vrt spremenite v vodni raj: z mirno vodo za lokvanje, drugi del za ribe - celoto morda povežete s potokom. Pomembno! Ob vseh vodah morajo biti pohodna območja. Hojo omogočajo veliki rečni prodniki, plošče iz naravnega kamna kot tudi les.

Ohlapno pravilo pravi, naj bo z rastlinami prekrita samo tretjina ribnika. Biološki razlogi govorijo za to, da se vodna površina deloma zasenči z rastlinami s plavajočimi listi, iz estetskih razlogov mora ostati vodna gladina vidna.

• Lokvanji potrebujejo glede na vrsto/sorto različno globino vode in se zelo razlikujejo v rasti. Močno raščavi lokvanji lahko prekrijejo 2-3 m2 vodne površine.
• Na m2 vodne površine morate predvideti 2-3 podvodne rastline. Za območje plitve vode računajte 3-4 rastline na m2, za močvirsko območje pa 4-6 rastlin.
• Ribniki z naravno oblikovanim robom so posebej očarljivi. Tudi tukaj vse trajnice posadite v skupine.
• Strogo geometrijska vodna korita učinkujejo najlepš e z varčno zasaditvijo, npr. le nekaj rastlin s plavajoč imi listi z nekaj kontrastnega ločja (vrste Juncus) in domačimi vodnimi perunikami (Iris pseudacorus).

• Redčenje močno raščavih rastlin.
• Nadzor vode (pH 6-7,5; specializirana trgovina), previsoka vsebnost kalcija spodbuja rast alg.
• Dopolnjevanje vode, če je mogoče, z deževnico ali z mehko vodovodno vodo (okoli 10° dH) in redno obnavljanje, zlasti ob naselitvi z ribami.
• Naravne ribnike previdno in le deloma očistite ostankov rastlin in blata vsake 2-3 leta.

Pri novo zasnovanih ribnikih se pogosto pojavijo težave z algami; voda se obarva zelenkasto in postane kalna. Po dveh letih se praviloma biološko ravnovesje samo vzpostavi. Bolj neprijetne so zelene nitaste alge, ki se v vodi razširijo v obliki vate in zadušijo tudi rastline. Poloviti jih morate z grabljami. Izogibajte se kemičnim sredstvom, saj dolgoročno proti algam ne pomagajo. Tudi visoke temperature vode (nad 22-23° C) lahko povzročijo razmno- ževanje alg. Zato se izogibajte povsem sončnim legam in uporabljajte vodne rastline za senčenje.

Pomembno je, da v ribnik ne pridejo nobene hranilne snovi, npr. gnojila, odmrle rastline ali odpadlo listje, sicer se začnejo procesi trohnenja, pri katerih se porablja kisik, kar ugodno vpliva na razmnoževanje alg. Sovražniki alg so polži, vodne bolhe in drugi mikroorganizmi. Podvodne rastline so pomembne za tvorbo kisika, hkrati pa so algam tekmeci za hrano. Tudi potok ali obtočna črpalka pospešujeta obogatitev s kisikom in tako pomagata v boju proti algam. Pomembno biološko ravnovesje zdravega ribnika brez alg je odvisno od velikosti in globine ribnika. Kolikor večji in globlji je ribnik ali korito, tem manjša je nevarnost nadloge z algami.