Hranila in gnojila, ki se običajno uporabljajo za gnojenje in dognojevanje, še niso hrana za rastline.
Kadar govorimo o mineralnih gnojilih, bodo mnoga gnojila postala hrana za rastline šele tisti trenutek, ko bodo vodotopna v območju korenin.
Na drugi strani pa organska gnojila postanejo hrana za rastline šele takrat, ko jih drobnoživke predelajo v mineralno obliko in se le ta zopet stopijo in sperejo v območje korenin.
Rastlinam moramo dodajati hranila, ki bodo lahko kar najhitreje postala hrana zanje.
Le tako bodo rastline dobro uspevale, njihova rast bo skladna, cvetenje pa zelo bogato. To je še toliko bolj pomembno za rastline, ki jih vzgajamo zaradi njihovih pridelkov, saj bodo le te bogato obrodila le v primeru, če bodo imele na voljo vse kar potrebujejo.
KAJ ZA SVOJO RAST SOBNE LONČNICE?
Nekatere sobne rastline vzgajamo zaradi lepega listja, bodisi so to rastline, ki imajo pisano ali lepo zeleno listje, druge pa vzgajamo zaradi bujnega cvetenja. Gnojenje oz. dognojevanje in prehranjevanje teh rastlin je različno, tako kot so si različne te rastline.
Tiste rastline, katere vzgajamo zaradi lepih listov (zelenih ali pisanih)
dognojujemo z gnojili, ki vsebujejo več dušika za zelene rastline. V tem primeru bodo rastline bujno rasle, ne bodo pa pogosto nastavljale cvetni nastavek kljub temu, da bi v naravi te rastline v nekaj desetletjih prav tako zacvetele. Mnoge izmed njih imajo tudi drobne cvetove, ki nimajo kakšne posebne okrasne vrednosti, zato je njihova lepota v listju toliko večja.
Tiste rastline, katere vzgajamo zaradi lepega in bogatega cvetenja,
pa dognojujemo s substratom za cvetoče rastline. Razlika je v tem, da to gnojilo vsebuje večjo količino fosforja, ki je nujno potreben za tvorbo cvetnega nastavka. Rastline običajno gnojimo v tedenskih presledkih.
Gnojilo je v tekoči obliki, tako da v primeru suhe zemlje, le to najprej zalijemo z vodo in jo nato čez uro ali dve, ko so se rastline že dobro napile vode, še zalijemo z gnojilom. Z dognojevanjem v tedenskih presledkih bo obrodilo bujne in bogate cvetove.
Nekatere rastline pa imajo drugačne potrebe.
Takšen je na primer škrnicelj ali kala. Če to rastlino silimo, potrebuje veliko hranilnih snovi in takrat jo lahko z nekoliko manjšo količino gnojila zalivamo dobesedno ob vsakem zalivanju.
PRESKRBA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN
Tudi okenske in balkonske rastline so si med seboj zelo različne, saj nekatere rastejo počasi, medtem ko druge rastejo zelo bujno. Nekatere izmed njih dosežejo v enem letu komaj 0,5 m dolžine, spet druge pa 2 m in več.
Tiste rastline, ki so bujne rasti kot so npr. surfinije, je nujno potrebno temu primerno in ustrezno bolj dognojevati. Takšne rastline potrebujejo tudi redno dnevno zalivanje. Pri zalivanju pazimo predvsem v poletni vročini in suši, da je zalivanje zelo temeljito opravljeno do 8. ure, dokler so rastline še hladne. Seveda je tudi voda za zalivanje v tem času hladna. Dognojujemo jih z gnojili, ki vsebujejo posebne mikroelemente kot je npr. specialno gnojilo za surfinije, ki vsebuje poleg dušika, fosforja, kalija tudi železo, da bodo rastline imele skozi celo rastno dobo lepe temnozelene liste in njihovi cvetovi bodo toliko bolj poudarjeni. Gnojimo jih enkrat tedensko, medtem ko jih zalivamo po potrebi.
Pelargonije so v Sloveniji in tudi drugod po svetu izredno priljubljena rastlina.
Zalivamo jih z mehko vodo vsega skupaj dvakrat tedensko zjutraj. Enkrat na teden pa jih je potrebno pognojiti s specialnim gnojilom za pelargonije. S tem bomo dosegli, da bodo rastline bujno rasle in cvetele vse do pozne jeseni, pogosto celo do mraza. Pri številnih drugih rastlinah, ki niso tako specifične, se lahko odločimo za gnojilo, ki je namenjeno gnojenju in dognojevanju cvetočih rastlin.
GNOJENJE ZUNANJIH RASTLIN
Številne rastline vzgajamo tudi na vrtu. Na vrtovih prav tako ne moremo dati dovolj hranil rastlinam enostavno z enim samim gnojenjem zgodaj spomladi z organskimi gnojili (npr. kot so Biopost, Biosol, kompost, dobro preperel, star hlevski gnoj), da bi le ta zadoščala skozi celo rastno dobo. V tem primeru si pomagamo tako, da npr. rododendrone dognojujemo s specialnim gnojilom za rododendrone.
To gnojilo mora biti fiziološko kislo, kar pomeni, da mora vsebovati hranila v takšni obliki, da bodo rastlinam najbolj dostopni in da bodo rastline dobile vse kar potrebujejo. Pri vrtnicah se bomo odločili za specialno gnojilo za vrtnice, ker le ta najbolj pospešuje tvorbo vedno novih in novih cvetnih nastavkov.
Za vse OKRASNE rastline (okenske, balkonske ali sobne) je zelo pomembno, da jim redno in sprotno odstranjujemo vse odcvetele cvetove.
To delamo iz dveh pomembnih razlogov.
- Da se v primeru zelo mokrega, vlažnega vremena na teh odcvetelih cvetovih ne bi pojavila kakšna bolezen kot je siva plesen, ki bi lahko povzročila gnitje ne samo cvetnega nastavka, temveč tudi propadanje celotne rastline.
- Vse naše rastline imajo že milijone let v genih zapisano, da morajo cveteti iz tega razloga, da bodo njihovi cvetovi oplojeni. To delo opravljajo žuželke, najbolje čebele in številni čmrlji. Te rastline morajo narediti seme, da se lahko ohranjajo naprej. V primeru, da mi te cvetove vedno znova odstranimo, potem rastline ne naredijo semen, kar je najboljši način pospeševanja bujnosti in bogatosti cvetenja. To pomeni, da bo rastlina vedno znova nastavila nov cvetni nastavek misleč, da ji bo enkrat le uspelo narediti seme.
LISTNA ALI FOLIJARNA GNOJILA
Listna gnojila so gnojila, s katerimi rastline ne zalivamo, ampak jih enostavno poškropimo po listih. Ta so pomembna v sušnem obdobju, torej takrat, ko je pomanjkanje vode veliko in naših rastlin ne moremo temeljito zalivati, da bi lahko v vodi dobila razstopljena pomembna hranila, ki jih potrebujejo za rast in razvoj. Listna gnojila pogosto vsebujejo tudi posebne dodatke mikroelementov kot je železo, bor in magnezij.
Pri nekaterih rastlinah kot so rododendroni, vrtne borovnice, hortenzije, se v poletnem obdobju zelo rada pojavi listna bledica, to je listna kloroza. Listi postanejo rumenkasti ker rastline vsebujejo premalo železa. Železa v tleh je morda celo dovolj, vendar v primeru, da so tla preveč apnenčasta, vsebujejo preveliko količino kalcija, železo pa je vezano v takšno spojino, da je za rastlino v tistem trenutku nedostopno. Naše rastline v tem primeru lahko rešimo samo tako, da jih po listih poškropimo z listnim gnojilom in v nekaj dneh bodo novo zrasli listi, lepe temnozelene barve.
