Pravi otroci sonca so tudi koper, ognjič, šentjanževka, svetlin in zlata rozga. Nekoliko bolj muhasti, a kljub temu privlačni, so pegasti badelj (Silybum marianum), velikocvetni lučnik (Verbascum), naprstec (Digitalis) in dišeči jesenček (Dictamnus albus).
NEGA ZELIŠČ
Zelišča odlikuje tudi izjemna sposobnost prilagajanja. Lahko jih kombiniramo med seboj ali z drugimi kulturnimi rastlinami. Rezultat je vsakokrat neponovljiv. Na vrtu z zdravilnimi zelišči uspevajo tudi zelenjava ter sadno in divje grmičevje. Takšna mešanica ima seveda svoje prednosti. Vsak dan si lahko privoščimo sveže, biološko vzgojene sadeže in zelišča.
Rastline pa bodo na vašem vrtu oz. na vaši gredici uspevale samo, če boste izbrali sončno lego in če bodo rastline varne pred vetrom. Senčne lege niso primerne za zeliščne vrtove. Mnoga zelišča namreč potrebujejo veliko toplote in sonca, da lahko v celoti razvijejo svojo aromo. Prav tako pomembna so globoka in rahla humusna tla.
Vrt moramo redno pleti, rahljati in zalivati. Najprimernejši čas za dodajanje komposta je spomladi in jeseni. Zdravilne rastline niso zgolj okrasnice. Najlepši dokaz za to so monarda, slez, vinska rutica, sivka in velikocvetni lučnik. Ta zelišča smo že zdavnaj vzeli za svoja. Da bi bile tudi vaše gredice tako pisane, izberite sončno lego in rastline, ki se ne razlikujejo preveč po zahtevnosti in intenzivnosti svojih barv.
ZELIŠČA S SAMOSTANSKEGA VRTA
Mnoga zelišča, ki so jih nekoč vzgajali za samostanskimi zidovi, so se znašla na sodobnih zeliščnih vrtovih. Med drugim oman, aloja (ki ni bila še nikoli bolj priljubljena), črna meta, jesenček, sporiš, velikocvetni lučnik, sivka, luštrek, vrtnice, žajbelj, ognjič, rman, zelena, pelin in ožepek.
Povpraševanje po tako imenovanih samostanskih zeliščih narašča. Poleg zelišč, ki smo jih že omenili, priporočamo še: baziliko, triplat, koprivo, koper, pehtran, krebuljico, luštrek, majaron, peteršilj in materino dušico. S tem ko si z njimi začinimo vsakdanje jedi, si na naraven način krepimo zdravje.
ZELENJAVA Z ZDRAVILNEGA VRTA
Našteta zelenjava in solate ne bi smele manjkati na nobenem vrtu z zdravilnimi zelišči: cvetača, stročji fižol, brokoli, endivija, motovilec, kodrasti kapus, blitva, korenček, rdeča in rumena paprika, por, rdeče zelje, špinača, brstični ohrovt, zelje, ohrovt. Gre za izjemno hranljivo zelenjavo.
Kamilica obožuje sonce - Kamilica je pravi otrok sonca. Prepoznamo jo po votlem cvetišču, in sicer tako, da odtrgamo cvet in ga zdrobimo. Kamilice najbolj uspevajo v s humusom obogateni prsti, zato jih najpogosteje najdemo ob sončnih poteh. Cvetne koške lahko nabiramo čez vse poletje.
Živahna monarda - Ko se monarda (znana tudi kot indijanska kopriva) popolnoma razcveti, zasenči vse druge rastline v gredici. Iz posušenih cvetov monarde lahko pripravimo okusen čaj, sama rastlina pa je precej nezahtevna.
Kakšno razkošje - Barvitosti zdravilnih zelišč je skoraj nemogoče preseči. Cvetovi boreča, slamnika, mete in ognjiča so eden lepši od drugega. Iz korenik slamnika (Echiancea, ima rožnate cvetove) izdelujejo učinkovito sredstvo za krepitev telesne odpornosti.
Skupen nastop - Monarda, vinska rutica, slez, pasja kamilica in ognjič si delijo gredico s plamenko, suholetnico in z lepo očko.
Sončevi sli - Modrocvetna sivka in velikocvetni lučniki so kakor krona gredice z vrtnicami. Poznamo več vrst velikocvetnega lučnika Verbascum, z rumenimi cvetovi).
Košček Sredozemlja - Timijan (Thymus vulgaris), ki se razrašča čez kamnit zid, pritegne marsikateri pogled. Bolj ko ga boste obrezovali, bolj košat bo.
