Vendar so med njimi tudi strpnejši kozmopoliti, ki lahko uspevajo na številnih območjih, pa tudi močni specialisti, ki rastejo samo v povsem določenih razmerah. Zahteve neke rastline glede tal, vlage, hranilnih snovi, stopnje kislosti, svetlobe, temperature in nege so lahko zelo različne. Pogosto že videz rastline izdaja njeno rastišče: rastline, ki se morajo zavarovati pred vročino in sušo, so poraščene z gosto dlako, listi so majhni in sivkasti ali grobo usnjati.
Senčne rastline pa imajo pogosto velike, mehke, temnozelene liste, da lahko prestrežejo čim več svetlobe. Vsekakor je dobro, če poznamo razmere na naravnem rastišču določene vrste, saj so to napotki za uporabo v vrtu in nego.
DREVNINE
- drevnine tvorijo gozdu podobne razmere
V senci drevnin se razvijejo značilne gozdne rastline, kot so spomladanske trajnice , navadni jetrnik (vrste Hepatica), pljučnik (vrste Pulmonaria), salomonov pečat (hibridi Polygonatum), praproti in gozdne trave. Skoraj vse cvetijo, preden drevesa poženejo liste, dokler so svetlobne razmere še ugodne. Med iglavci in brezami uspeva le malo vrst, ohranil se je železnik (Buglossoides purpurocaerulea).
Gozdu podobne razmere so tudi na stalno osenčeni strani hiše, pa tudi za živimi mejami in zidovi.
Stalen pritisk korenin drevnin prenaša le malo trajnic. Najzahtevnejše se izrinejo iz tega okolja. Plazeče, popenjave ali široko ležeče rastline, npr. krvomočnica (vrste Geranium), so se sposobne prilagajati letnemu času, spreminjajoči se svetlobi, če le najdejo dovolj prostora za razraščanje. Nekatere trajnice pa ne prenašajo niti padanja kapljic z dreves.
Sončen, topel obronek drevnin - večinoma humusno prehodno območje do odprtega vrtnega prostora - nudi številnim trajnicam dobre življenjske razmere. V skoraj vsakem vrtu so takšni obrobni deli. Za manjše negovane vrtove so primerne zlasti divje trajnice z značilnostmi grednih trajnic, kakršne so preobjeda (vrste Aconitum), orlica (vrste in hibridi Aquilegia), naprstec (Digitalis purpurea) in jegliči (vrste Primula).
PROSTE POVRŠINE
- odprte, tople in sončne površine brez večjih dreves in grmov
- velik ekološki pomen za vrt, saj tvorijo hranilno podlago za čebele in druge žuželke
- na tem območju lahko uspeva širok nabor rastlin
Stepska resa se razvije na toplih, sončnih, suhih in apnenčastih rastiščih. Značilne rastline so rman (vrste Achillea), žajbelj (vrste Salvia), bodoglavec (Echinops bannaticus) ali grmičasti oslez (Lavatera thuringiaca).
Resa se razvije na sončnih, toplih, kislih mestih z malo hranilnih snovi. Med resave rastline sodijo vrste Ericain Calluna. Travniki so zmerno suhi do sveži in vlažni. Na tem območju uspevajo značilne travniške rastline, pa tudi divje trajnice, podobne grednim trajnicam.
Dobre razmere za divje trajnice, željne toplote in sonca, prevladujejo v vrtu na južni strani hiše, pred zidovi in terasami. Tukaj uspevajo vse sivolistne in aromatično dišeče rastline, npr. sivka (Lavandula angustifolia), mačja meta (Nepeta x faassenii) in vinska rutica (Ruta graveolens).
VODNA OBMOČJA
- globoka in plitva voda, obrežni pas z močvirjem in vlažnim območjem
- naravno območje, kjer uspevajo številne domače rastline
Ljubitelji rastlin jih dopolnjujejo tudi z eksotičnimi vrstami. Območje sooblikujejo številni tekoči prehodi. Veliko rastlin prenaša nihanja višine vode in živi tako v vlažnih kot tudi deloma poplavljenih tleh. Na vrtu lahko močvirske in vodne rastline uspevajo tudi v umetnih kotanjah in v strogo arhitektonskem okolju, vendar imajo takrat predvsem dekorativen značaj, manj so ekološko pomembne.
KAMNITE LEGE
- kamnite lege so lahko oblikovane zelo različno
- za uspevanje rastlin je potrebna sončna lega ter prepustna tla z visokim deležem gramoza in proda (skalnate stepe)
Rastline na kamnatih legah so vedno občutljive na vlago. Najpomembnejše zasnove zanje so:
Suhi zidovi z le malo zemlje med kamnitimi režami in na zidnem vencu. Podobne razmere so tudi v kamnitih režah na robovih stopnic, oblogah teras in poti. Med rastline, ki se tukaj dobro počutijo, sodijo pisane blazine pomladnih cvetlic, ki lahko ljubko prekrijejo zidove. Tudi manjše praproti in trave so med kamni dobro opazne.
Alpinum je zaradi visokih zahtev glede mikroklime, izbire rastlin in nege primernejši za izkušene lastnike vrtov.
Skalnjaki so namenjeni zbirateljskim in ljubiteljskim vrtnarjem. Nujna je redna nega za ohranjanje ravnovesja med hitro in počasi rastočimi rastlinami. Vsi skalnjaki so pogosto sestavljeni samo iz drevnin in nekaj raščavih blazinastih rastlin, npr. grenik (Iberis sempervirens).
GREDE
- umetna življenjska območja na vrtu
- pravo mesto za vse zahtevne razkošne trajnice
Grede ponujajo dobre razmere za divje trajnice, čebulnice in gomoljnice, eno-in dvoletnice. To so rastline s povsem različnimi zahtevami, ki potrebujejo ustrezno nego. S tal moramo odstraniti podrast zaradi lažjih negovalnih ukrepov; s tem preprečimo tekmovalnost med koreninami. Na gredah je treba upoštevati vrstni red: ton dajejo glavne trajnice, dopolnjene s trajnicami v skupinah in spremljevalnimi rastlinami.
Trajnice na gredah posadimo v čim večjem razmaku, da jim zagotovimo razraščanje. Prazne prostore med njimi lahko v začetnih letih zapolnijo enoletne poletne cvetlice. Podoba takšnega obrobka se nenehno spreminja, ker se rastline različno hitro starajo, njihova moč rasti popušča ali pa je zaradi razraščanja greda prepolna. Zato jih moramo občasno deliti in presaditi. To življenjsko območje je podvrženo najmočnejšim in najhitrejšim spremembam, vendar ga je mogoče tudi najlažje popraviti.
