Setev fižola pozno poleti

Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju. To naredimo tako, da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebno priporoča pri domačem semenu. Enako naredimo z nerazkuženim kupljenim semenom. Čaj pripravimo iz listov žajblja ali cvetov kamilice in to tako, da 1 pest zelišča prelijemo z 1 litrom vode in pustimo stati 12 ur.

Sajenje nizkega fižola na vrtne grede in večje posode

V metrsko korito, ki je širine 40 cm in dolžine 1 m smo dodali dve 40 literski zemlji in 1 glinopor.

Fižol smo sejali v 3 kupčke in to na globino 5 cm. V vsakem kupčku je  7 semen. Več kot je semen, večja je gostota setve. Ne pretiravajte s pregosto setvijo, ker je to najpogostejši vzrok za slabo zračnost nasada in pojav bolezni.

Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico. Razdalja med jamicami je 30 do 50 cm. Več kot dodamo semen v jamico, večja je razdalja sajenja v vrsti. Razdalja med dvema vrstama je 50 do 70 cm. Sadimo ga na globino 5 do 7 cm v lahkih, peščenih tleh, v težkih pa na globino 3 do 4 cm.

Nizek fižol sejemo v več terminih za celoleten pridelek

Zadnjo setev nizkega fižola opravimo pozno poleti. Nizek fižol prvič sejemo konec aprila, saj je manj občutljiv na nizke temperature, kot visok fižol. Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14 dnevnih presledkih. Poletne setve so bolj uspešne, če ga namakamo, senčimo in zaščitimo pred točo.  

View this post on Instagram

A post shared by MERKUR, ker je lahko še boljše (@merkur.trgovina)

Nizek fižol, dobri sosedje, bolezni in škodljivci

Nizek fižol za stročje (Berggold, Čudo Piemonata) lahko sejemo pod kumare na opori, paradižnik, sladko koruzo in ostale vrtnine. Opažamo, da bolje raste na samostojnih gredah, kot v mešanih posevkih z drugimi rastlinami. Najbolje se počuti v družbi šetraja, ki odvračalno deluje na uši.

Med boleznimi ga najpogosteje obišče rja in pegavost. Bolezni bo na fižolu manj, če upoštevate razdalje sajenja, razkužite seme in ne pretiravate z gnojenjem.

Oskrba, gnojenje in zalivanje nizkega fižola v poznem poletju in jeseni

V suhem in vročem poznem poletju je treba setve senčiti, saj tako zmanjšamo zalivanje in potrebe po vodi. Priporočljiva je tudi uporaba tanke zastirke. Če smo fižol sejali po krompirju, ki je bil dobro gnojene, ni potrebe po dodatnem gnojenju.

Nikoli ne zalivamo po listih, saj namakamo medvrstni prostor in to dvakrat do trikrat na teden. Do vznika ga zalivamo dnevno in to v manjšem odmerku. V času rasti ga 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.

Kdaj začnemo s pobiranjem stročjega fižola in kako ga skladiščimo?  

S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. Pridelek pobiramo v suhem vremenu, da ne širimo bolezni.

Pazimo predvsem na to, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti. Pobiramo ga redno in sproti, saj v razmerah z dovolj vlage cveti in rodi še naprej.  

Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. V Sloveniji je zelo priljubljen svež stročji fižol s krompirjem, smetano in ocvirki.

Dodajamo ga tudi enolončnicam in drugim jedem. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji.