Pozno poletje je najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci. Dan je še dolg, poleg svetlobe pa je tudi primerno toplo, da se potaknjenci hitreje ukoreninijo. Če bi namreč rezali mesec, dva prej, bi morali odstraniti vse cvetne nastavke. V avgustu, ko cvetenje malo poneha, pa to ni potrebno.
VRSTE POTAKNJENCEV IN NJIHOVA PRIPRAVA
Večino lončnic, grmov, dreves in cvetlic za skalnjake lahko vzgojimo iz stebelnih potaknjencev, ki jih glede na olesenelost stebla razdelimo na stebelne potaknjence mehkega, polzrelega in trdega lesa. Kot že njihova imena govorijo, se ločijo po razvojni stopnji in času, v katerem jih režemo in ukoreninjamo.
POTAKNJENCI MEHKEGA LESA
Režemo jih spomladi ali v zgodnjem poletju v hladnem delu dneva, samo z zdravih rastlin. Velikost potaknjencev pri rastlinah za skalnjak naj bo 2,5 -3,5 cm, za trajnice 5 cm, za grme 7,5 cm.
Za tvorbo korenin je najprimernejša temperatura med 13 °C in 15 °C. Mehke potaknjence lahko ukoreninjamo na topli okenski polici z dovolj vlage (običajno jih pokrijemo s plastičnimi vrečkami in dnevno zalivamo ter prezračimo, ko se nabere kondenz. Pri tem pazimo, da se vrečka ne dotika listov).
Mehke stebelne podtaknjence, kot je npr. vodenka, se lahko ukoreninja tudi v kozarcu vode. Vodi dodamo nekaj oglja, ki preprečuje gnitje. Poganjkom dolžine 7,5-10 cm odstranimo spodnje liste in počakamo, da jim zrastejo 2,5 cm dolge korenine. Nato jih posadimo v lončke.
POL ZRELI POTAKNJENCI
Jemljemo jih od sredine julija do septembra z rasti tekočega leta, ko se konča hitra spomladanska rast in preden so poganjki zreli.
Dolžine podtaknjencev naj bodo od 5 do 10 cm. Najhitreje se ukoreninijo pri 18 °C. Nekateri polzreli podtaknjenci se ukoreninijo v nekaj tednih, drugi šele v več mesecih; vse je odvisno od časa odvzema in stopnje toplote, ki jim jo nudimo.
Podtaknjence, ki se ukoreninijo na toplem, presadimo v lonce z mešanico šote in peska ter jih postopno prilagajamo na hladnejše. Tiste pa, ki so ukoreninjeni na hladnih pokritih gredah, presajamo šele spomladi.
POTAKNJENCI TRDEGA LESA
Odvzemamo jih v pozni jeseni ali zgodnji zimi s poganjkov istega leta, ki so že oleseneli. Izberemo 15-23 cm dolge kose. Spodaj jih odrežemo tik pod brstom, zgoraj pa, če je vrh mehak, tik nad zgornjim brstom.
Za razliko od mehkih podtaknjencev, ki jih posadimo le 1cm globoko, posadimo olesenele podtaknjence približno polovico dolžine globoko v jarek oblike črke V na zavetrni del vrta z dovolj dobrim odvodnjavanjem. Za boljše koreninjenje nasujemo spodaj pesek, na vrh pa nasujemo prst, ki jo utrdimo.
SEDEM PRAVIL ZA VZGOJITEV ZDRAVIH IN LEPIH STEBELNIH POTAKNJENCEV
Ne glede na to kakšne podtaknjence uporabljamo za razmnoževanje, je pomembno da:
- so podtaknjenci vzeti z močne in zdrave matične rastline,
- da s podtaknjencev vedno odstranimo vse popke in cvetove, sicer rastlina ne naredi korenin, ampak vsa hranila porabi za tvorbo cvetov in kasneje semen,
- da mehke in polzrele stebelne podtaknjence ne sadimo globlje od 1-2 cm, sicer nam lahko zgnijejo,
- da podtaknjenci niso večji kot je določeno za posamezno vrsto, ker bi s tem preko listov izgubili preveč vlage,
- da liste podtaknjencev v spodnjem delu odstranimo, saj bi sicer zgnili pod zemljo,
- da podtaknjence režemo z ostrim, čistim rezom, ki se hitro zaceli,
- da se podtaknjenci čimprej ukoreninijo (to opazimo, ko zrastejo novi sveži listi), si pomagamo tako, da vsak podtaknjenec pred sajenjem pomočimo 1 cm globoko v stimulator rasti.
KAKO PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ?
Pelargonije zelo lahko razmnožujemo, pri vseh vrstah prelargonij pa je postopek enak:
