Pravilno sajenje solate v pomladanskem času
Solata je najpomembnejša solatnica na jedilniku Slovencev, brez nje si težko predstavljamo kosilo ali večerjo. S pridelavo lahko pričnemo že zgodaj spomladi, takrat je želja po sveži domači solati običajno največja. Domača solata je nadvse priljubljena vrtnina, ki vsebuje številne vitamine in minerale, zato velja za železni repertoar vsakega vrta. Vzgoja solate je primerna tudi za balkon, atrij ali teraso.
Primerna temparatura za sajenje solate
Solato v vrt sadimo za česnom in čebulčkom, pred solato sejemo tudi bob in vrtni grah. Solato iz sadik v vrt sadimo, ko je zemlja tudi ponoči ogreta na 5 °C. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na povezavi meteo.arso.gov.si. V primeru zmrzali solato pokrijte z loki in zimsko kopreno. Brez težav bodo kratkoročno zdržale tudi – 5 °C.
Sadike solate je bolje kupiti zgodaj spomladi, saj zagotavljajo hiter domač pridelek.
Termini za spomladansko sajenje solate
Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko že v začetku marca sadite krhko listno solato, s sajenjem pa nadaljujete tudi v aprilu in maju. V spomladanskem terminu ne pozabite tudi na sajenje mehkolistnih sort.
Solato najprej sadimo v:
- rastlinjak,
- toplo gredo,
- potem v visoko gredo,
- zadnje pa so na vrsti vrtne grede.
Kaj sadimo in sejemo ob solato?
Solato zgodaj spomladi sejte z redkvico ali grahom. Na gredici naj ne bo nikoli sama.
Ob koncu aprila in v začetku maja jo lahko sadite skupaj s fižolom.
Solata se bo dobro počutila tudi ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčeku, zeleni in belušu.
Družbo solati lahko dela tudi blitva, črni koren, drobnjek, kolerabica, ohrovt, pastinak, sladki komarček, meta in špinača.
Slab sosed solate je peteršilj.
Koliko solate sadimo in spravilo pridelka?
Za 4-člansko družino vsak mesec posadimo 30 sadik solat. Tako imamo na zalogi vsak dan eno solato.
Solata z domačega vrta je najokusnejša, če jo režemo sproti in toliko kolikor jo potrebujemo, tako ohrani vse koristne vitamine in minerale.