(pri nakupu nad 80 EUR)Izdelek je potrebno prevzeti osebno v trgovskem centru Izdelki s starostno omejitvijo potrebujejo potrditev starosti ob zaključku naročila.
Polaganje toplotne izolacije
Podstrešje je prostor, ki ga lahko uporabite kot dodatni odlagalni prostor za stvari, ki niso celo leto v uporabi. Odlično pa se obnese tudi za bivalne namene. Ne glede na namen je potrebno podstrešje ustrezno izolirati. Če bo le ta namenjen samo odlaganju, je dovolj izolacija tal, če pa ga boste namenili tudi za bivanje je izolacija zahtevnejša in kakovostnejša, saj je potrebno upoštevati vremenske razmere in temperature celega leta.
Pred polaganjem izolacije je potrebno izbrati ustrezno vrsto, ki je odvisna od naslednjih dejavnikov:
- toplotne izolativnosti materiala
- potrebne debeline izolacije
- paroprepustnosti objekta
- namen prostora – bivanje ali skladišče
- možnost izboljšanja požarne varnosti
DEBELINA IZOLACIJE
Po izbiri ustreznega materiala je potrebno določiti še debelino nanosa izolacije. Kakšne so dimenzije je pravzaprav težko določiti, saj se razlikujejo od številnih pogojev. Zato upoštevajte:
- stanje obstoječe konstrukcije
- morebitno že obstoječo izolacijo
- kakovost in toplotno prehodnost izolacije, ki jo želite namestiti
- način izvedbe
- želje po pasivni ali nizkoenergijski gradnji.
Načeloma bo debelina izolacije učinkovita nekje med 25 in 30 cm.
IZOLACIJA SKLADIŠČNEGA PODSTREŠJA
V tem primeru je ogrevanje podstrešja nesmiselno in je možna izolacija bodisi stropa v stanovanju bodisi tal v podstrešju. To bo poskrbelo za ohranjanje toplote v bivalnih prostorih . Kaj izbrati pa je odvisno od različnih dejavnikov, ki jih je pri izolaciji pametno upoštevati – le tako boste dosegli dobre rezultate in čim manjše uhajanje toplega zraka. Za večino stavb je sicer najprimernejša izolacija tal na podstrešju. Prednosti takšnega načina izolacije so:
- ohranitev velikosti (višine) prostora,
- toplota se v betonski plošči akumulira,
- je najenostavnejši in najbolj učinkovit izolacijski poseg.
Pri izolaciji skladiščnega podstrešja naj bodo tla pohodno izolirana – torej naj bo izolacija stabilna in odporna na večje obremenitve.
IZOLACIJA BIVALNEGA PODSTREŠJA
Pri odločitvi, da bo mansarda tudi bivalni prostor je odločilnega pomenakakovostna izolacija, ki bo poskrbela za primerno temperaturo v vseh letnih časih, hkrati pa bo ohranjala zračno vlago med 40 % in 60 %.
V tem primeru predstavljajo večji del obodne površine. Streha, ki je nagnjena, je velikokrat večji del dneva izpostavljena sončnim žarkom in še dodatno poskrbi za vroč zrak v mansardnih prostorih. Če pogledamo, je poleti razlika med zgornjo in spodnjo stranjo izolacije oz. strešne kritine tudi do 60 °C, pozimi pa do 40 °C. Zato je izolacijo obvezno prilagoditi poletnim razmeram, saj bo v nasprotnem primeru življenje v poletnih mesecih v teh prostorih neznosno.
Na tleh in stropu spodnjega nadstropja zadostuje le dobra zvočna izolacija, ki pa hkrati zagotavlja tudi kakovostno toplotno izolacijo. Toplotna izolacija sicer ni potrebna, saj toplota prehaja skozi strop na podstrešje in se s tem ogreva tudi ta prostor.
Debelina izolacije mora biti na strešnem predelu večja kot je na stranicah hiše. Prvi razlog za to so strešniki, ki so majhne debeline in ne zagotavljajo toplotne izolacije, na stranicah pa za toplotno izolacijo nekoliko poskrbijo tudi zidaki, ki so debelejši v primerjavi s strešniki.
Streha mora biti prezračevalna , saj le tako omogoča prilagajanje temperature v prostoru glede na temperature v okolju. Ob dovolj visokem podstrešju je možno izolacijo namestiti pod špirovce. Ob pomanjkanju prostora (premalo prostora med špirovci) pa bo izolacija najučinkovitejša, če bo nameščena nad njimi, a je za to potrebno obnoviti streho. Pri ureditvi izolacije je potrebno poskrbeti za paropreupstnost strešne stene, ki omogoča prehod vodne izparine iz prostora navzven. Prostoru je potrebno omogočiti prehajanje izparine, ki nastaja zaradi kuhanja, prhanja… Če le tega prostoru ne bi omogočili bi se vlaga nabirala na stene in povzročala razvoj plesni. Pri izolaciji imejte v mislih, da je vsaka plast na strehi vedno bolj prepustna za paro, a noben sloj naj ne omogoča popolnega prehoda pare.
Na zunanjo stran izolacije se namesti paroprepustna folija, ki sočasno služi tudi kot rezervna kritina. Ustrezna izbira folije na obeh koncih je ključnega pomena za kakovostno odvajanje vlažnih izparin.
Plasti izolacije z ustrezno paroprepustnostjo:
- stenska oz. stropna notranja obloga iz mavčnih plošč ali lesa
- folija, ki služi kot parna ovira in delno zadržuje vodno izparino a ne preprečuje prehoda v naslednji sloj
- izolacija
- paroprepustna folija, ki hkrati ščiti izolacijo še pred dežjem in vetrom
- vzdolžno in prečno letvanje za kakovostno držanje strešne kritine