ZAKONSKI PREDPISI
Posebnega "vrtnega prava" ni. Pravice in obveznosti vrtnarjev niso nikjer zbrane. Različni zakoni, predpisi in pravilniki pa na primer določajo urejanje žive meje, gradnjo vrtnih hišic, postavljanje smetnjakov, oddaljenost rastlin od sosedov in v nekaterih primerih celo izbiro rastlin. Ti se lahko razlikujejo od države do države, celo med občinami. Enoten civilni zakonik določa le posamezna vprašanja sosedskega prava. Pomembno! podatke o uradnih predpisih dobite na občinski upravi ali upravni enoti, zlasti na gradbeni inšpekciji. Tam boste izvedeli tudi, na koga naslovite vprašanja, ki jih ne ureja zakon o graditvi objektov.
GRADBENO DOVOLJENJE
Vsak državni zakon o graditvi objektov ne vsebuje le predpisov za gradnjo hiš, pač pa tudi za vrtove: če uredite na njem ribnik, ki je globlji od 2 metrov, ali hrib, višji od 2 metrov, morate pridobiti dovoljenje. Enako velja za ograje iz pletene žice, višje od 2 metrov, polne ograje (zidovi, ograje iz desk), višje od metra in pol, za lesene ute ali vrtne hišice z več kot 20 kubičnimi metri prostornine. Te morajo biti v določeni razdalji od meje zemljišča. V zadnjih letih je vedno pomembnejša tudi zaščita podtalnice. Tako imajo v nekaterih občinah zaradi zaščite podtalnice predpis, da morajo imeti novogradnje na vrtu zelene površine, kjer lahko ponikne voda s strehe.
PREDPISI O OBLIKOVANJU
Praviloma lahko lastnik na svojem vrtu po lastnem okusu sadi in gradi, a poznamo tudi izjeme. Tako imajo v nekaterih občinah s pravilniki uravnavan enoten zunanji videz pozidanih zemljišč, zato veljajo predpisi o uporabljenih materialih in o največji dovoljeni višini ograj. Lahko zahtevajo, da se betonski zidovi obložijo z naravnim kamnom ali da se sadijo samo domače drevnine. Nekatere občine prepovedujejo tudi oblikovanje parkirnih mest na predvrtu.
PREDPIS O ZAŠČITI DREVES
To je del zakona o zaščiti narave in ureja ohranjanje določenih drevesnih vrst, ki imajo premer debla večji od predpisanega. Po tem zakonu se smejo stara drevesa, ki jih je mesto vneslo v zazidalni načrt kot zaščitena, podreti samo z njihovim dovoljenjem. Enako velja tudi za bolna drevesa, vendar z opombo, da se kot nadomestek posadi enako število mladih dreves.
SOSEDSKO PRAVO
Drevesa na sosedovem vrtu so pogosto povod za prepire: njihove korenine in veje se na meje ne ozirajo, njihovi listi mašijo žlebove, cvetovi in semena poskrbijo za onesnaževanje. A čez mejo viseči sadeži so lahko sosedom tudi v veselje. Civilni zakonik z ustreznimi predpisi rešuje tudi takšne spore. Vendar sodišče odloča o posameznem primeru, saj ni preprosto ugotoviti, kaj je oviranje sosedovega zemljišča. Veliko bolje, kot s civilno tožbo trkati samo na zakon, je s sosedi negovati dobre odnose. Na splošno velja:
- Ko veje ali korenine rastejo na sosedovo zemljišče, sme sosed v določenem času zahtevati njihovo odstranitev, če je izkoriščanje vrta - na primer pridelava zelenjave - zaradi tega močno prizadeto. Če vi do postavljenega roka ne ukrenete ničesar, jih sme sam strokovno obrezati.
- Odpadanja listja in cvetov na obmejno zemljišče sodišče večinoma ne uvršča med oviranje. Po potrebi lahko od lastnika drevesa zahteva odstranitev ali povračilo stroškov.
- Letenja peloda divjih zelišč s sosedovega vrta ne boste mogli reševati s tožbo, pa čeprav je regrat na negovani trati še tako nelep. V nobenem zakonu še ni zahteve, da mora lastnik vrta s svojega zemljišča odstraniti plevel.
- Sadje, ki je z vašega drevesa padlo na sosedov vrt, sme sosed pobrati in zadržati - seveda je prepovedano stresanje drevesa. Lastnik drevesa sme sadeže, ki visijo v sosedovem zračnem prostoru, obrati - pri tem je v pomoč obiralnik sadja na dolgem ročaju.
- Ob ograjah in zidovih so pogosti prepiri zaradi ljubega denarja: na svojem zemljišču jih mora vzdrževati lastnik sam, za nego obmejnih gradenj sta odgovorna oba soseda.
ODMIK OD MEJE
Če ne upoštevate predpisov, postavljate na kocko dobro razumevanje s sosedi in tvegate, da boste morali po nekaj letih rastline, ki ste jih sadili, izruvati. Zato se pravočasno pozanimajte, kakšna je najmanjša zakonsko predpisana oddaljenost od sosednjega zemljišča pri zasaditvi dreves in grmov. V posameznih deželah veljajo za to povsem določena pravila. Za drevesa, ki zrastejo visoko, je lahko najmanjša oddaljenost od 2 do 8 m. Za nižje drevnine veljajo drugi predpisi, enako za sadno drevje in žive meje. Oddaljenost se vedno meri od sredine drevesnega debla, grma ali žive meje do meje zemljišča. Če prekoračite zahtevano najmanjšo oddaljenost, lahko sosed zahteva odstranitev zasaditve. Te zahteve seveda ni mogoče takoj uveljaviti. Zastaralni rok je večinoma od 5 do 7 let. S sosedi se lahko dogovorite tudi za posebno ureditev, vendar mora biti ta pisno potrjena.
HRUP IN NEPRIJETNE VONJAVE
Hrup vrtnih strojev na motorni pogon je pogost vzrok nejevolje pri sosedih. Zato teh vrtnih pomagal ob delovnih dneh ne smete uporabljati med sedmo uro zvečer in sedmo uro zjutraj, ob nedeljah in praznikih. V mnogih državah in občinah velja poleg tega še čas mirovanja okoli poldneva. Kompostiranje je koristno, vendar nekatere sosede moti pogled na kupe komposta in se bojijo slabega vonja. Strokovno postavljen, dobro zračen kup komposta ne smrdi. Kljub temu svojih kupov komposta raje ne postavljajte prav poleg sosedove terase.
