Obrezovanje sadnega drevja

17.04.2023 16 min branja

Pri vzgoji sadnega drevja se moramo seznaniti z nekaterimi izrazi, ki nam bodo v pomoč pri obrezovanju. Poznavanje rodnega lesa in zakonitosti rasti nam bo olajšalo delo, ki bo posledično opravljeno bolj strokovno.

Odvajanje

Pri odvajanju (slika 2) usmerjamo rast na najprimerneje nameščen poganjek, ki ima položnejšo rast. Z ukrepom se izognemo križanju z vejami sosednjega drevesa ali speljujemo rast bolj položno.

Slika 2: Odvajanje

Oblika razvoja

S krajšanjem poganjkov odstranimo nekaj rasti do brsta, ki je obrnjen navzven ali v želeno smer. Ob močnejšem krajšanju poganjka se bodo iz stranskih popkov razvile močne mladice (slika 1), pri neskrajšanem pa sploh ne ali bolj kratke.

Slika 1: Oblike razvoja poganjkov glede na krajšanje: nekrajšan, močno krajšan, malo krajšan.

Spodrezovanje vej

Spodrezovanje (slika 3) izvajamo največkrat na starejšem sadnem drevju, ko je rast že nekoliko opešana in navzdol usmerjena.

Tudi obilen pridelek lahko močno upogne nosilne veje, s spodrezovanjem pa jih usmerimo navzgor na primerno izbran poganjek.

Slika 3: Spodrezovanje vej

Rez za čep

Rez na čep (slika 4) je uporaben pri sadnem drevju, kjer mora biti za kakovosten pridelek dovolj dveletnega lesa. Pri breskvah skrajšamo enoletni poganjek na 3 očesa, iz katerih bo pognala stranska rast.

Naslednje leto bo čep dvoletni les, nova enoletna rast pa rodni poganjki. Na čep režemo tudi, ko z rastjo v določenem delu krošnje nismo zadovoljni in bi jo radi spodbudili.

Slika 4: Rez na čep; levo mesto rezi, desno rast v naslednjem letu

Obrezovanje

Vodni poganjki ali bohotivke so pokončni bujni enoletni poganjki s slabo razvitimi brsti posebno v spodnjem delu, poženejo pa iz slepih očes na hrbtu ogrodnih vej ali na deblu, pa tudi okrog večjih reznih ran. Bohotivke porabijo veliko energije za svojo divjo rast, prispevajo pa malo ali nič, zato jih večinoma izrezujemo. Če režemo malomarno in pustimo štrclje, bo zopet pognala množica bujne rasti.

Poleti izvajamo poletno rez okrog plodov s krajšanjem poganjkov za boljšo osvetlitev in barvanje pridelka. Režemo vsaj 5 cm od ploda, da ga štrcelj ne poškoduje ob vetrovnem vremenu ali pri obiranju.

Upogibanje je koristen ukrep ob rezanju sadnega drevja, saj usmerja rast in pospeši nastajanje cvetnih brstov. Sladkorji, ki nastanejo v listih, zaradi položnejše lege zastajajo, energija pa sproži nastajanje rodnih brstov. V zgornjem delu krošnje upogibamo poganjke močneje, nižje ležeče pa manj, da ne zastanejo v rasti.

Slika 5: Obrezovanje že oblikovane vzgojne oblike; 1 - izrez pokončnih poganjkov in rasti na nepravih mestih, 2 - spodrezovanje navzdol usmerjene rasti, 3 - odstranjevanje pokončnih vej, ki bi lahko prevzele vodilno vlogo, 4 - odstranjevanje pokončne rasti.

Razpiranje izvajamo, ko hočemo rast usmeriti v prostor. S tem omilimo pokončno rast, ki ni dovolj nosilna za velike pridelke. Z razpiranjem začnemo, ko so še zelnati poganjki dolgi vsega 5 do 10 cm.

Vzgoja sadnega drevja se začne takoj.

Pri večini sadnih vrst in vzgojnih oblikah sadike spomladi pred brstenjem skrajšamo na višino debla 20 cm, kjer na bi pognale prve ogrodne veje. Predčasnih stranskih poganjkov ne krajšamo, da se oblikuje čim več listne mase za razvoj korenin.

Primer obrezovanja že formirane vzgojne oblike je prikazan na sliki 5.

Z rezjo, označeno pod 1, izrežemo pokončne poganjke in rast na nepravem mestu. Rez 2 je spodrezovanje navzdol usmerjene rasti in usmerjanje na primeren poganjek. Močne pokončne veje (rez 3), ki so se razvile iz hrbtne rasti in z leti počasi prevzemale vodilno vlogo, odstranimo. Tako bodo položnejše veje zopet dominantne v rasti in pomembnosti. Na ta način odstranjujemo tudi dvojne vrhove in drugo nepotrebno pokončno rast, ki povzroča nazadovanje položnejše rasti. Pokončno rast lahko odstranimo v celoti ali speljemo na ustrezno nameščen položnejši poganjek, kot je prikazano z rezjo št. 4. Ukrepi od 1 do 4 so osnova obrezovanja sadnega drevja glede zračnosti in urejanja starejšega lesa. Ostane še redčenje enoletnih poganjkov, kjer so nameščeni cvetni brsti.

Jablane in hruške

razvijejo rodne brste večinoma na krajših ali daljših enoletnih poganjkih, ki poženejo iz stranskih brstov dveletnega lesa. Brstiči so do 5 cm, brstike do 15 cm in rodne šibe do 30 cm dolgi poganjki z rodnim brstom na koncu, v ugodnih pogojih pa tudi ob strani. Rodni les je tudi zverižena rast iz kratkih poganjkov in odebeljene rodne pogače, ki nastanejo na mestu, kjer je bil plod pritrjen na vejo.