Katere izmed njih lahko najpogosteje zasledimo v praksi?
1. VLAŽNOST MATERIALA
Vlažnost materiala je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek plesni in alg. Številni investitorji v času gradnje na to niso pozorni, zato se pogosto odločijo za uporabo neprimernih in nekvalitetnih materialov.
Plesni lahko preživijo tudi na suhih površinah, za njihov nastanek pa zadošča relativna vlažnost med 75 % in 85 %. Ustrezen nivo toplotne izolacije bo zagotovil, da se bo relativna vlažnost v prostoru vse leto gibala okoli 60 %, kar je dovolj nizko, da se kondenzacija (in posledično plesen) ne bo pojavila.
Do prekomerne vlažnosti lahko privede karkoli od naštetega:
- Priliv in zadrževanje padavinske vode (to lahko preprečimo s pravilno konstrukcijo in daljšimi napušči)
- Kondenzacija (do nje prihaja po naravni poti – zaradi segrevanja in ohlajanja ozračja)
- Poplave, ki zajamejo notranje prostore
2. TOPLOTNI MOSTOVI V FASADI
Po mnenju strokovnjakov, so toplotni mostovi v procesu konstrukcije zgradbe praktično neizogibni. Vendar pa jih je mogoče držati pod nadzorom, če jih pravilno načrtujemo in jih tako zmanjšamo na minimum.
Toplotna zaščita se mora obravnavati celostno. Zasnovati jo je potrebno tako, da poteka od temeljev do podstrešja neprekinjeno. V nasprotnem primeru bo na vsaki točki prekinitve prihajalo do nastanka vlažnosti in porasta plesni ter ostalih bioloških neslag.
Vse to je mogoče kasneje tudi sanirati, vendar se morate zavedati, da postopek vsekakor ni poceni. Toplotni mostovi največkrat nastanejo zaradi površnosti pri gradnji, čemur se k sreči da izogniti z najemom kvalitetnih izvajalcev.
3. NEPROŽNOST MATERIALOV
Določeni materiali so manj primerni za rabo pri izdelavi fasade kot drugi. Fasade iz tanjšega kamnitega materiala namreč niso ravno prožne, kar pogosto privede do težav v času temperaturnih sprememb.
Ko presežemo točko maksimalne prožnosti, se pojavijo razpoke, le-te pa so kot nalašč za vdiranje in zadrževanje vlage, kar vodi do nastanka plesni.
V hladnejših obdobjih vlaga, ujeta v razpokah, pogosto pomrzne, in s tem poveča možnost nastanka razpok; med prehodom iz tekočega v trdo agregatno stanje se poveča njena prostornina.
4. NAPAKE V FAZI NAČRTOVANJA IN IZVEDBE
Četudi morda z materiali ni nič narobe, lahko pride do težav že v fazi načrtovanja oziroma kasneje, med samo realizacijo projekta. To se pogosto dogaja, ko med postavitvijo fasade sodeluje več izvajalcev, le-ti pa imajo slabo medsebojno povezanost, neuravnoteženo sinhronizacijo ali neučinkovito komunikacijo.
Prav tako se lahko zgodi, da gradbeni elementi nimajo pravih dimenzij, kar pogosto privede do neustreznosti za uporabo. Izvajalci se na to včasih odzovejo tako, da jih prilagodijo kar na licu mesta, pri čemur je lahko okrnjena njihova kvaliteta.
Kakršnokoli odstopanje od izvornega načrta ima lahko nepredvidene posledice, vse to pa se pozna pri končnem rezultatu.
5. SLABA ODPORNOST ALI NEPRILAGOJENOST MATERIALOV NA OKOLJSKE VPLIVE
Tekom življenjske dobe zgradbe se soočamo z agresivnimi okoljskimi vplivi, ki jo sčasoma začnejo načenjati. Kisli dež, potresi, industrijski izpuhi… vse to namreč vpliva na njeno obstojnost. A vendarle se jim največkrat ne moremo izogniti.
Da zmanjšamo negativni učinek škodljivih okoljskih vplivov, je potrebno skrbno presoditi, katere materiale bomo izbrali. Sprejetje premišljene odločitve zahteva analizo karakteristik okolice, terena, podnebja in ostalih morebitnih vplivov.
Glede na to, da je fasada dolgoročna investicija, se je pred končno odločitvijo priporočeno posvetovati s šolanim strokovnjakom.
