(pri nakupu nad 80 EUR)Izdelek je potrebno prevzeti osebno v trgovskem centru Izdelki s starostno omejitvijo potrebujejo potrditev starosti ob zaključku naročila.
Koristi in vrste zastirk
Vsi vrtnarji sanjajo o gredicah brez plevela, o rahli zemlji brez okopavanja in bujnih rastlinah brez zalivanja in gnojenja. Zastirka v veliki meri pomaga uresničiti ta prizadevanja amaterskih vrtnarjev in vrtičkarjev.
Zastirka predstavlja plast iz različnih materialov, nasutih okoli rastlin. Odlikujejo jo odlične lastnosti, saj tla obogati s hranili, zavira izhlapevanje vode s površine, preprečuje razvoj plevelov in ogreva tla. Posebej koristna je zastirka iz gnoja, zdrobljenega lubja in vrtnega komposta.
ZASTIRKA ZA ZAŠČITO ZEMLJE
Zastirka ima poleg preprečevanja rasti plevela tudi druge prednosti, ki vas bodo prepričale v njen pomen za uspešno vrtnarjenje:
- Zemljo ohranja vlažno, zato prsti poleti skoraj ni potrebno zalivati.
- Preprečuje nastajanje blata, ki se pogosto pojavi na goli zemlji.
- Zemlja ostane rahla, saj je z zastirko prekrita tudi ob nalivih in vročini. Voda počasi pronica skozi debelo varovalno plast in je ne zbije.
- Zemlja je zaščitena pred nočnim mrazom in veliko vročino, v takšnih uravnoteženih razmerah pa se odlično počutijo zlasti mikroorganizmi, ki živijo v zemlji.
Vse pozitivne učinke je mogoče doseči tako z umetnimi kot naravnimi zastirkami, npr. z listjem, zastirkami iz kopren, prodom ali sekancem. Razlika med umetnimi in organskimi materiali pa je v tem, da tla nahranijo v takšni meri, da gnojenje pogosto ni potrebno.
- Primeri organskih materialov: listje, pokošena trava, zastirka iz komposta, kompost iz lubja.
ZASTIRKE ZA RAZLIČNE VRSTE POSADITEV
POSADITEV | ZASTIRKA (VELIKOST ZRN MM) | DEBELINA PLASTI |
zelenjava, kuhinjska zelišča |
papir, zastirka iz kopren, pokošena trava, slamnata rezanica | 3–8 cm |
polsenčne do senčne gredice (gozdne trajnice) |
lesna rezanica, listje, listni kompost, pokošena trata, lubje (10-40 mm) | 3–8 cm 10–20 cm |
sredozemska zelišča, dišeče poti, prodnate trate |
apnenčast drobljenec, skrilavec, opečnati drobir, lava kamen (0/32 mm) | 5–15 cm |
sončne do polsenčne gredice (trajnice, sadno drevje) |
listje, pokošena trata, lubje, listnati kompost, slamnata rezanica |
3–8 cm 5–10 cm |
suhe, manj plodne in sončne proste površine |
pesek, gramoz, drobir, apnenčasti drobljenec (0/32 mm), skrilavec, prod |
5–15 cm |
VRSTE ZASTIRK
Zastirka iz lubja
Nasekljano lubje iglavcev vsebuje veliko snovi, ki preprečujejo kaljenje in učinkovito zatirajo rast plevela. Šibkost je to, da ga ne prenašajo dobro vse rastline in na daljši rok lahko okisa tla.
Les kot surovina
Poslužite se uporabe tradicionalnega materiala, ki je prijazen naravi. Zastirka iz lesa je zaradi razlik v materialu in tehniki rezanja lahko različno obarvana, ima različno sestavo in prepereva počasneje ali hitreje.
Folija za zastiranje
Folije so primerne za zemljo, v kateri je veliko plevela ter predstavljajo pripravno in ugodno rešitev zlasti pri gojenju zelenjave.
Zastirka iz tkanine
Zastirke iz t.i. geotekstila, grobo vlaknate tkanine, so boljše od plastičnih, ker prepuščajo vodo in zrak, deževnica pa skoznje v tla izpira gnojila. Gramozno nasutje je trajnejše, ker se ne ugreza v tla, pri sajenju pa navzkrižno zarežite in pod zarezo napravite sadilno jamico.
Rahla zastirka
5-8 cm debela zastirka iz rahlih gradiv, kot so zdrobljeno lubje ali les, lupine kokosovih orehov in gramoz, zelo učinkovito preprečuje razvoj plevela. Materiale lahko položite na očiščena tla ali na folijo iz geotekstila. Manj primerna za zastirko sta vrtni kompost in hlevski gnoj, saj lahko vsebujeta semena plevelov, a sta zelo dobra kot zastirka za izboljšanje tal.
Zastirka iz ovčje volne
Ovčja volna je biorazgradljiv material, ki odlično vpija vodo in jo počasi ter enakomerno spušča rastlinam v zemljo. Hkrati preprečuje rast plevelov in nudi zaščito pred polži ter škodljivci, po končani uporabi pa je odlična za gnojenje, rahljanje in drenažo tal.
Zastirka iz miskantusa
Miskantus je trajnica, ki prihaja iz Azije, zato so njeni posušeni ostanki 100% naraven material. Pomaga pri preprečevanju izhlapevanja vode in rasti plevela, polži pa je zaradi ostrih robov ne marajo.
KDAJ ZASTIRATI?
Zastiranje je najprimerneje opraviti v jesenskem času pred zimo, saj tla in vrt tako pripravimo na novo sezono. Če so tla čez zimo zaščitena, jim neugodni vremenski pogoji ne bodo tako škodovali, zemlja pa bo hitreje pripravljena na sajenje.