Kompostiranje ali kako narediti kompost?

17.04.2023 5 min branja

Kako narediti kompost? Povprečno gospodinjstvo proizvede 25 % odpadkov, primernih za kompostiranje. Iz 400 kg odpadkov, ki jih pridela povprečna družina, lahko izločimo 100 kg bioloških odpadkov, iz katerih pridelamo do 60 kg kakovostnega komposta.

Kakšne koristi ponuja kompostnik

Izboljševanje sestave prsti,
zadrževanje vlage,
prezračevanje tal,
akumulacija toplote,
pridelava zdravih rastlin.

Kaj lahko kompostiramo?

- Kuhinjski odpadki

To so ostanki sadja in zelenjave, olupki, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, kavne in čajne usedline, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke, papirnate brisačke in robčki.

- Vrtni odpadki

Pod vrtne odpadke razumemo vse organsko, kar nam ostaja pri delu na vrtu. Pokošena trava, odrezane in razrezane veje dreves ali grmovja, grmičevje, plevel, cvetje, rože, slama ...

Kje postaviti kompostnik?

Kompostnik postavimo na senčno mesto, na podlago iz prsti, vrtna tla ali travo.

Tako bodo črvi in drugi mali organizmi lahko pomagali pri procesu trohnenja.

Kako pripravimo kompost?

Kompost pripravimo iz mešanice snovi, ki vsebuje veliko dušika (pokošena trava) in snovi, bogatih z ogljikom (narezan papir, lubje ...), najbolje v razmerju 1 : 2. Uporabimo lahko ostanke zelenjave vseh vrst, nikoli pa ne ostankov kuhane hrane ali mesa, ker privabljajo škodljivce.

Plasti pokošene trave ne smejo biti pregosto naložene zaradi oviranja pretoka zraka. Leseni odpadki morajo biti narezani na majhne kose. Kompostiramo lahko tudi mlad plevel, ki še ne vsebuje semen.

Proces kompostiranja

Proces kompostiranja pospeši dušik, ki ga lahko dodajamo z umetnim gnojilom, s kupljenim začetnim kompostom, najbolje pa z dodatkom gnoja, ki vsebuje veliko talnih organizmov.

Gnojilo dodamo h kompostu tako, da izmenjujemo plasti organskih snovi in hlevskega gnoja. Če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodamo apno, ker bodo v alkalnih pogojih mikroorganizmi bolj učinkoviti.

Med kompostiranjem se v kompostu razvije visoka temperatura, ki pospeši razgradnjo organskih snovi, uniči semena plevelov, nekatere škodljivce in zatre določene bolezni.

Da v kompostu lahko pride do primerne temperature, mora zavzemati vsaj 1 m3 prostora, še bolje pa je, če je večji.

Kompost doseže najvišjo temperaturo čez dva do tri tedne, dozori pa v približno treh mesecih.

Dozorel kompost je temne barve, grudast s sladkastim vonjem. Premetavanje proces pospeši in v celoti zagotovi razpad organskih snovi. Če ima kompost vonj po amoniaku, vsebuje preveč dušika, če pa po gnilih jajcih, ima premalo zraka.