Kako zaščititi pridelek pred sušo, točo in močnimi nalivi?

Za razvoj bolezni je zelo nevarno spomladansko in zgodnje poletno deževje. Sončna pripeka, suša in vročina so velike poletne nadloge, ki jih lahko omilimo z različnimi ukrepi. V zimskem in zgodnje spomladanskem času se najbolj bojimo pozebe. Ne zgrešite nasvetov, ki vam pomagajo rešiti omenjene težave.

Če imamo v pozni pomladi in začetku poletja veliko padavin, se ustvarijo idealni pogoji za razvoj plesni na krompirju, paradižniku, čebuli.

Veliko vlage in temperature okrog 20 stopinj Celzija so glavni razlog za hiter propad krompirja in paradižnika. V tem primeru tedensko škropimo s sodo bikarbono. V ekološkem vrtnarjenju so dovoljeni tudi pripravki na osnovi bakra.

Sadimo pred dežjem ali potem, ko se zemlja nekoliko osuši.

Močne poletna padavine zbijejo vrtna tla, zato je treba skrbeti za redno okopavanje z motiko.  V kombinacij z močnim soncem se tla zaskorjijo, kar rastlinam otežuje dostopnost hranil in vode.  

Zastirke iz trave, miskanta, slame, pomagajo, da se rastline lažje branijo pred vročinskim stresom.

Zastrta tla bodo manj zbita zaradi poletnih nalivov, manjša bo poraba vode, bolje se bodo počutile tudi korenine in koristni mikroorganizmi v tleh.  

Z loki za vrt in belo vrtno tkanino lahko zaščitimo pridelek na zelenjavnem vrtu, če je navzoča spomladanska pozeba. Sadimo lahko tudi v tople grede in tunele. Na spomladansko pozebo sadnega drevja v aprilu običajno nimamo vpliva, saj je to posledica pretople zime. Sadno drevje, ki cveti pozebe že pri nekaj stopinj pod lediščem.

Zimska pozeba v zadnjih letih ni več nevarna saj imamo mile zime, brez snega. V tem primeru je za sadike, ki smo jih sadili jeseni bolj nevarna zimska suša. Tople zime nam omogočajo sajenje kakija, kivija in ostalih mediteranskih rastlin v celinskem delu Slovenije.