Merkur
Svetovalnica
Vrt in okolica
Nasveti
Kako zaščititi pridelek pred točo in močnimi nalivi?

Kako zaščititi pridelek pred točo in močnimi nalivi?

21.06.2024 15 ogledov 5 min branja

Bolezni in Škodljivci Zelenjavni vrt Davor Špehar

Kako zaščitimo pridelek pred točo in močnimi nalivi?

Narava zadnja leta pošteno kaže zobe, s tem pa iščemo rešitve, da taka obdobja prenesemo s čim manj škode. Kako torej zaščititi pridelek pred točo in močnimi poletnimi nalivi? Kaj storiti ko je suša? Preverite nasvete v nadaljevanju.

Za razvoj bolezni je zelo nevarno spomladansko in zgodnje poletno deževje. Sončna pripeka, suša in vročina so velike poletne nadloge, ki jih lahko omilimo z različnimi ukrepi. V zimskem in zgodnje spomladanskem času se najbolj bojimo pozebe. Ne zgrešite nasvetov, ki vam pomagajo rešiti omenjene težave.

Velike količine padavin

Če imamo v pozni pomladi in začetku poletja veliko padavin, se ustvarijo idealni pogoji za razvoj plesni na krompirju, paradižniku, čebuli.

Veliko vlage in temperature okrog 20 stopinj Celzija so glavni razlog za hiter propad krompirja in paradižnika. V tem primeru tedensko škropimo s sodo bikarbono. V ekološkem vrtnarjenju so dovoljeni tudi pripravki na osnovi bakra.

Sadimo pred dežjem ali potem, ko se zemlja nekoliko osuši.

V deževnem vremenu bodo vrtnine bolje uspevale na visoki gredi

Deževna pomlad ustvarja idealne razmere za invazijo polžev. Ob prvem pojavu polžev uporabimo ekološke vabe na osnovi železovega-III-fosfata.

Članek: 5 učinkovitih rešitev proti požrešnim polžem najdete tukaj

Posledica deževnega leta je hiter propad krompirja, paradižnika, čebule ...

Zaščita pred točo in neurji

Toča ne poškoduje pridelka, če uporabimo loke za vrt in mrežo proti toči.

Od junija naprej obstaja velika verjetnost toče, ki lahko povzroči zelo veliko škode, zato je najbolje, da že v maju ali začetku junija zaščitite pridelek s fiberglas loki in mrežo proti toči. Loki za vrt imajo dolžino 220 cm in 330 cm.

Mrežo proti toči napnemo čez loke in pričvrstimo z močnejšimi ščipalkami. Na slemenu in bokih je treba loke povezati z UV stabilnim vezivom, da jih med sabo povežemo ter stabiliziramo.

Poškodovan pridelek takoj škropimo z ekološkimi pripravki na osnovi alg, ki jih redčimo s čajem iz rmana, žajblja ali timijana.

Mreža proti toči in loki zaščitijo pridelek na vrtu.

Suša je najhujša v juliju in avgustu

Ukrepati je treba še pravočasno

V juliju in avgustu priporočamo sajenje sadik, ker so bolj odporne na stresne razmere. V juniju je torej treba poskrbeti za setev sadik zelja, brstičnega ohrovta, radiča, endivije, glavnatega ohrovta, poletnih sort solat, listnatega ohrovta in ostalih sadik, ki jih sadimo za jesenski in zimski pridelek.

V vročem in suhem poletju je treba poskrbeti za zastiranje tal in senčiti pridelek po presajanju ali setvi.

Zalivamo vedno celo gredo in nikoli samo okrog sadik. Zelo priporočamo namestitev namakalnega sistema. V suhi zimi zalivamo tudi sadike sadnega drevja in jagodičja, ki jih sadimo v oktobru in novembru.

Poletni nalivi, sončna pripeka in veter zbijejo vrtno zemljo

Po poletnih nalivih obvezno okopavamo in zastiramo tla.

Močne poletna padavine zbijejo vrtna tla, zato je treba skrbeti za redno okopavanje z motiko. V kombinacij z močnim soncem se tla zaskorjijo, kar rastlinam otežuje dostopnost hranil in vode.

Zastirke iz trave, miskanta, slame, pomagajo, da se rastline lažje branijo pred vročinskim stresom.

Zastrta tla bodo manj zbita zaradi poletnih nalivov, manjša bo poraba vode, bolje se bodo počutile tudi korenine in koristni mikroorganizmi v tleh.

Zastrta, okopana tla so manj zbita zaradi nalivov, manjša je tudi poraba vode.

Veliko težav na vrtu na vrtu povzročata tudi pozeba in pretopla zima

Z loki za vrt in belo vrtno tkanino lahko zaščitimo pridelek na zelenjavnem vrtu, če je navzoča spomladanska pozeba. Sadimo lahko tudi v tople grede in tunele. Na spomladansko pozebo sadnega drevja v aprilu običajno nimamo vpliva, saj je to posledica pretople zime. Sadno drevje, ki cveti pozebe že pri nekaj stopinj pod lediščem.

Zimska pozeba v zadnjih letih ni več nevarna saj imamo mile zime, brez snega. V tem primeru je za sadike, ki smo jih sadili jeseni bolj nevarna zimska suša. Tople zime nam omogočajo sajenje kakija, kivija in ostalih mediteranskih rastlin v celinskem delu Slovenije.