Kako vzgojiti svojo cvetočo oazo na vrtu?
Skoraj vsak izmed nas si želi zdrave, bujne in cvetoče rastline za lep in čudovit vrt. Kako se tega lotiti, katere rastline izbrati in kako zanje skrbeti, smo raziskali v spodnjem prispevku.
Naš vrt ima, tako kot mi, svojo garderobo. Da ga odenemo v cvetje lahko izberemo enoletnice, ki ga bodo vsako leto drugače odele ali pa bodo barviti poudarki, enako kot nakit, na ozadju iz trajnic in lesnatih rastlin. Pri tem naj namignemo, da tako kot imamo mi vsak svoj slog in oblačila, ki nam pristajajo, tudi naši hiši ne bo ustrezala vsaka rastlina. Predvsem pa imejmo v mislih, da bo vrt lep vse dokler bodo na njem rastline, ki so negovane.
Kako ustvarimo lep okrasni vrt?
Kaj izbrati, da bo bujno raslo in dehteče cvetelo?
Vsako leto se spreminjajo trendi le pri balkonskem cvetju, na področju okrasnih rastlin za grede pa ne.
V današnjem hitrem tempu življenja, ko si želimo imeti negovan vrt, nimamo pa časa za njegovo oskrbo, se trendi usmerjajo v izbiranje in kombiniranje različnih trajnic in lesnatih rastlin. Preden se odločimo, da bomo te rastline posadili na svoj vrt, preverimo:
- kakšna tla potrebujejo,
- koliko sonca ali sence zahtevajo,
- kako pogosto jih je treba zalivati ter
- ali je rastlina prezimno trdna.
Če imamo bolj kisla tla (pH okrog 5), zasadimo hortenzije, ki bodo cvetele modro, v kombinaciji z azalejami. Na malenkost bolj bazična tla (pH>7) pa lahko posadimo npr. nageljne. Zadnja lastnost, tj. prezimna trdnost, nam bo povedala ali bo rastlina prezimila v našem okolju, ali jo bomo morali vzgajati kot posodovko ter jo čez zimo premakniti v toplejši prostor na prezimovanje.
Kako naredimo test kislosti tal?
Nega se začne že spomladi
Na okrasni vrt se tako čedalje več zasajajo najrazličnejše trajnice, grmovnice ter lesnate rastline.
Ker pa rast in cvetenje od rastline terjata veliko energije in hranil je ob sajenju in začetku sezone priporočljivo rastline pognojiti.
Izberimo kakovostna Plantella Specialna gnojila v obliki kristalov, ki omogočajo več možnosti uporabe: gnojilo lahko potresemo okrog rastline ali pa jo, za hitrejše delovanje, zalijemo z njegovo raztopino.
Vrtnice privabljajo veliko čebel
Na vrtu si lahko ustvarimo svoj mini rozarij z različnimi sortami vrtnic, ki bodo naš običajni vrt preobrazile v kraljevski park z opojnim vonjem.
Lepo in dolgotrajno cvetenje je za rastlino naporno in izčrpavajoče, zato vrtnice redno gnojimo s Plantella Specialnim gnojilom za vrtnice.
Zaradi svoje 100-odstotne topnosti je delovanje gnojila izjemno hitro, učinek pa maksimalna bujnost in rast, predvsem pa dobra prehranjenost rastlin.
20. maja je svetovni dan čebel. Albert Einstein je že vedel, da svet brez opraševalcev ne bo dolgo preživel. Trdil je, da bi po izumrtju čebel človek živel le še 4 leta.
Kaj posaditi na sončne in kaj na senčne lege?
SONČNE GREDE popestrimo s kombinacijo pisanih rmanov (Achillea sp.), bodoglavcev (Echinops sp.), različnih kadulj (Salvia sp.) in prekrovne avbrecije (Aubrieta sp.). Poleg njih svoj pečat na vrtu pusti tudi dobro poznana sivka (Lavandula angustifolia) s svojimi sivo-modrimi listi in vijoličnim cvetjem ali drobnocvetno belocvetočo plazečo sadrenko (Gypsophila repens). Največ čebel bodo privabile rastline z rumenimi, modrimi in vijoličnimi barvami. Čebele ne vidijo rdeče barve, zato se ji izognimo.
SENČNE KOTIČKE vrtov hitro popestrimo z različnimi travami ali rastlinami, ki izstopajo zaradi barve listov. Hoste ali funkije so med najpogosteje priporočenimi rastlinami za senčne lege. Na trgu najdemo sorte z najrazličnejšimi listi. Za poudarke v temno rdeči barvi izberimo kačjo brado (Ophiopogon planiscapus). S cvetočimi rastlinami, kot so ciklame (Cyclamen sp.), bergenije (Bergenia sp.) in svetlike ali cimicifuge (Actaea simpex), popestrimo senco in vanjo vnesimo živahnost barv. Spomladi nas bodo na senčnih legah razveseljevali črni telohi v raznolikih barvah in oblikah cvetov.
Zimzelene rastline na našem vrtu
Iz iglavcev pogosto oblikujemo žive meje. Tako na naših vrtovih najpogosteje srečamo zelo dobro poznan klek (Thuja sp.) ali tiso (Taxus baccata).
Poleg žive meje lahko iglavce sadimo tudi soliterno, kot posamezna drevesa. Impozantne silhuete tvorijo različni bori (Pinus sp.), jelke, smreke in preostali iglavci. Ker pa jim iglice zelo rade bledijo, jih redno dognojujmo s Plantella Specialnim gnojilom za iglavce. Kristalno gnojilo bo z hitrim delovanjem in dodanim magnezijem poskrbelo za maksimalno rast in bujnost žametno zelenih iglavcev.
Katere grmovnice in lesnate rastline izbrati?
Pri izbiri grmovnic in dreves, ki jih nameravamo posaditi v naš vrt, pa moramo biti bolj previdni in premišljeni. Zavedati se moramo, da bodo te rastline na vrtu daljše obdobje, običajno vsaj več let, lahko celo več desetletij, in v tem času bodo tudi rastle.
Problem se pojavlja v manjših vrtovih, kot so atrijski ali vrtovi vrtnih hiš, kjer so sosednje stavbe blizu in je vrt manjše površine. Na tak vrt ne sadimo mogočnih soliternih dreves, kot so lipa, ginko, itd. Zakaj? Ker se bo težava pojavila po približno 5 ali 10 letih, ko bo rastlina postala prevelika za tako majhen vrt. Zato pred sajenjem lesnatih rastlin dobro premislimo, kaj si res želimo. Dobra izbira so manjša in počasneje rastoča drevesa in grmi, kot so različni japonski javorji (Acer sp.), japonska kutina (Chaenomeles japonica) ali dojcije (Deutzia sp.).