Kako vzgojiti EKO sočne paradižnike in druge plodovke?

Sajenje paradižnika

• Cilj je pridelati sočen, mesnat, značilno in lepo obarvan plod s sladkim ali sladko-kislega okusa, ki vsebuje veliko zdravju koristnih snovi (npr karotinov, likopena, vitamina C, itd).
• Njegova posebnost je, da je potrebno skrbeti zanj že od vzgoje sadik dalje in še posebej ob sajenju na stalno mesto.
• Sadimo jih v dobro pripravljena tla z dodanim organskim gnojilom Plantella Organik K.
• Sadike rastejo ob opori.
• Nekateri pretiravajo z veliko gostoto sajenja, a to je lahko  vir težav v rastni sezoni.

Paradižnik sadimo na razdaljo okoli 0,5 – 0,7 m, saj je široka in visoka rastlina.

Ostale plodovke pa nekoliko bliže.

Če sadimo gosto, pride hitro do pojava bolezni, ki se razširi na vso zasaditev. Ko izberemo želeno sorto, pri sajenju nasujemo na dno sadilne jame ekološko peletirano gnojilo Bio Plantella Nutrivit za paradižnike in druge plodovke, ki vsebuje veliko naravnega kalija in druga hranila. Ta je pomemben za močno rast koreninskega sistema, čvrstost rastline in pravilen razvoj plodov.

Ko posadimo sadiko na sadilno mesto, takoj dodamo primerno oporo, tudi papriki,  jajčevcem, feferonom ali čilijem, ki v začetku nujno ne potrebuje opore, medtem ko moramo paradižniku in kumaram takoj ob sajenju ponuditi količek, vrvico ali mrežo. Mora biti dovolj čvrsta, da zdrži vse plodove v polni sezoni.

Za sajenje v sadilno jamo dodamo Bio Plantella zemljo za paradižnike.

Paradižnik - dobri sosedje

Paradižnik je zelo visoka in mogočna rastlina, ki jo izrabimo za senco drugim, da bolje preživijo poletne pripeke.

Za boljši okus, a tudi za odganjenje določenih bolezni in škodljivcev je priporočljivo saditi v mešani posevek s paradižnikom še druge rastline.

Ob paradižniku se dobro počutijo: bob, česen in čebula, bučke, nizek fižol, por, radič, peteršilj, zelena in špargelj. Prav tako se dobro ob njem počuti zelje, saj ga paradižnik ščiti pred škodljivcem kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku.

Pod visokim paradižnikom v njegovi senci je vedno prostor za vrstico solate, špinače ali blitve.

Kot koristne rastline sadimo: ognjič, žametnico, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce in privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbita bazilika in zelena.

Namakanje in gnojenje

Plodovke potrebujejo velike količine vode.

Plod kumare npr. vsebuje od 93 do 96% vode, zato je logično, če želimo bogate pridelke kumar, vode ne sme primanjkovati.

Neenakomerno namakanje kumar se pokaže v plodu kumare, ki je izkrivljen, zavit ali hruškast.

Izbor tolerantnih vrst in sort

Pri paradižniku poznamo debeloplodne, mesnate tipe, uveljavljajo  pa se drobnoplodni – češnjevi tipi paradižnika.

Prvi dajejo večje in mesnate plodove, nekateri prisegajo na volovski tip paradižnika, ki velja za bolj občutljivega, tako na stresne razmere kot na hranila (npr. kalcij). 

Veliko vrtnarjev bolj ceni druge sorte »domačega« (zelo debeloplodni tip) paradižnika, ki je manj občutljiv na dejavnike okolja.

Novost zadnjega desetletja pa so drobnoplodne sorte s plodovi v velikosti od češnje do slive. Plodovi teh sort so slajši kot bombončki, zelo bogati z likopenom, naravnim antioksidantom, ki nas ščiti pred boleznimi sodobnega časa.

Med preostalimi plodovkami v zadnjem obdobju iščemo sorte, ki so najbolj prilagojene ekstremnim poletjem. Postajajo zanimive različne barve in oblike plodov, ne samo pri paradižniku, tudi pri papriki, jajčevcu, bučkah.

Za dvig imunskega sistema

in preprečevanje vseh težav jih redno krepimo od sajenja sadik na prosto vsakih 7-10 dni, obvezno po vsakem dežju,  z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike.

Oblikovanje rastline

Pri paradižniku je pomembno odstranjevanje spodnjih listov, zalistnikov in krajšanja vrha. Rastlina se rada upogiba, ker raste visoko.
Kdaj je primeren čas za vsa ta dejanja?

Ko se rastlina paradižnika dobro razvija, jo sproti med rastjo privezujemo na kol. Ko ima cvetne nastavke, je čas da odstranimo vse spodnje liste do prve veje s cvetnimi nastavki. S tem izboljšamo zračnost v spodnjem delu rastline, kar pomeni manjšo možnost za pojav bolezni, obenem pa naredimo prostor za razvoj drugih rastlin.

Zalistnike iz pazduh vej sproti odstranjujemo pri visokem paradižniku, da se razvije v višino. Puščamo jih pri nizkem, grmičastem paradižniku, saj bo tako več plodov. Izjema pri visokem paradižniku je cepljen paradižnik, ki ima izbrano sorto cepljeno na močan koreninski sistem. Tu lahko gojimo rastlino na dve ali tri stebla. Vrh paradižniku enostavno odrežemo ali odščipnemo, ko doseže vrh opore. Enako sproti privezujemo na mrežo tudi kumare, lahko tudi bučke.

Prehrana med sezono

Paradižniki so v svetu vrtnin ogromne rastline z veliko plodovi, pravzaprav so kot enoletna drevesa.

Glede na svojo velikost imajo tudi močan koreninski sistem in porabljajo veliko hranil. Zato potrebujejo redno dognojevanje.