(1) KOŠNJA TRAVE
Prva košnja mora biti malo višja, na 5-6 centimetrih, kasneje pa lahko kosimo na višini 2-3 cm. Navadno trato pokosimo enkrat tedensko. Nikar ne kosimo nižje od dveh centimetrov, saj nam trata lahko začne odmirati. Kositi moramo tudi v vročih poletnih mesecih - morda ne tako pogosto kot sicer, vendar moramo paziti, da kosimo vsaj 1 centimeter višje, kot smo vajeni.
Če bo trata pričela rjaveti, je to morda znak, da smo imeli prenizko nastavljene nože, zato moramo takoj reagirati in začeti kositi višje. Koreninski sistem trav je trpežnejši, kot si mislimo. Pravilna sečnja in redno zalivanje rešita skoraj vsako rjavo liso.
Ovire na trati navadno predstavljajo okrasni vodnjaki, drevesa, grmovnice in podobno. Okoli njih in po robovih lahko kosimo z motornimi kosilnicami na nitko ali s škarjicami. Akumularske škarjice in ročne škarjice navadno pridejo v poštev pri manjših tratah, sicer pa raje uporabimo kosilnice na nitko.
Pri košnji z nitko je potrebno previdno kositi okrog rastlin, saj lahko z nitko zaradi visoke obodne hitrosti (in velike moči) poškodujemo dele rastlin. Po naramnih kosilnicah na nitko največkrat sežejo poklicni urejevalci vrtov.
(2) PREZRAČEVANJE TRATE IN ODVAJANJE ODVEČNE VODE
Pogosto se problem prevelike vlažnosti pojavi šele čez nekaj let.
Navadno do njega pride zato, ker pri pripravi podlage za trato nismo primešali dovolj peska, ali pa imamo prekrivno plast preveč zbito. Problemu se lahko izognemo z rednim prezračevanjem trate jeseni ali še bolje spomladi. V ta namen lahko uporabimo prezračevalne grablje, s katerimi moramo odstraniti mrtvo travo in razrahljati rastišče trave. Da bo opravilo lažje, lahko uporabimo strojni prezračevalnik, ki nalogo opravi podobno kot prezračevalne grablje. Tudi po uporabi takega prezračevalnika je trato priporočljivo enakomerno posuti s kremenčevim peskom.
V skrajnem primeru zračimo travo z vrtnimi vilami.
Vrtne vile imajo pet do sedem 10-15 cm dolgih konic in dvojni ročaj. Z nogo jih vbadamo v trato in z njimi naluknjamo vsakih 20 do 30 cm. Tako odvečni vodi odpremo pot do podlage. Da lukenj ne bi takoj spet zahodili, je priporočljivo po sicer naporni obdelavi z vrtnimi vilicami trato posuti s kremenčevim peskom, ki ga moramo v grabiti tudi v nastale luknjice.
S prezračevalnikom in prezračevalnimi grabljami odstranimo zamaške s površine trate, medtem ko te zamaške z uporabo vrtnih vilic enostano obidemo. Zelo dobri naravni prezračevalniki trate so deževniki. Ti nam trato lepo zrahljajo in s svojimi globokimi vrtinami tudi pomagajo proč odvečni vodi. Poleg tega pa se prehranjujejo z razpadajočimi ostanki trave in jih v obliki hranilnih snovi predelane vračajo nazaj.
Temeljito prezračevanje izvedemo tudi tako, da posejemo rž.
Pustimo, da zraste in obrodi. V enem ciklusu rž s svojimi močnimi in globokimi koreninami prezrači podlago, na katero potem dosejemo travno mešanico, lahko pa tudi deteljo, ki bo s svojim koreninskim sistemom obogatila zemljo z dušikom. Problem pri tem prezračevanju je, da med rastjo rži ne smemo uporabljati trate. Zato je ta metoda bolj priporočljiva za trate ob počitniških hišicah.
(3) KAJ IN KAKO PROTI MAHU NA TRATI?
Mah je lahko neljuba posledica prenizke košnje, zato bomo, preden bomo storili karkoli drugega, nastavili nože kosilnice malo višje. Kadar trata ni prezračena, se tudi začne pojavljati mah. Pomagalo bo, če bomo s prezračevalnimi grabljami vsaj enkrat letno odstranili ali prebadali mrtvo travo. Na kisli zemlji se po navadi pojavi mah, zato lahko mesta z mahom posujemo s sredstvi proti mahu. Mahu se lahko lotimo tudi s kemičnimi preparati, ki vsebujejo železov sulfat. S tem mah ugonobimo, vendar ga moramo po odmrtju odstraniti z grabljami.
Če se problem mahu nenehno ponavlja v izrazito senčni legi, potem je dobro razmisliti o tem, da tam trate sploh ne bi imeli. Odločitev za tlakovce ali kamnito podlago ni predaja, ampak premeten ukrep.
(4) PLEVEL NA TRAVI
Kaj sploh je plevel?
Za nekatere so to že marjetice ali trobentice. Tudi sicer rožice, kot so trobentice in marjetice, za našo trato niso tako pogubne kot na primer osat. Ta pa je pravi plevel.
Kriteriji za plevel so na travnikih mnogo milejši, saj travnik prenese poljsko cvetje in regrat. Travnik se kosi redkeje in višje kot trata, saj moramo ujeti regeneracijski ciklus poljskega cvetja, ki se mora samo zasejati. Tudi herbicidov za širokolistni plevel za splošno škropljenje ne uporabljamo, ker nam ti pomorijo vse rožice. Osat obravnavamo individualno z ročno pršilko.
Plevel zatiramo s selektivnimi strupi ali z gnojili z dodatkom strupov. Če plevela ni dovolj, se ga lotimo ročno s puljenjem. Da plevel lažje izrujemo s koreninami, si lahko pomagamo z lopatko. Če je plevela malo več, vsakega vsiljivca posebej poškropimo z ročno škropilnico, vendar škropljenje preverimo na kakšnem odročnem delu trate. Nekaj dni prej poškropimo travo, da bomo videli, če strup ne poškoduje tudi nje. Nujno se moramo držati navodil proizvajalca, saj lahko s preobilnim škropljenjem povzročimo škodo. Pri večjem odstranjevanju plevela moramo z večjo škropilnico poškropiti celoten travnik ali ga potresti z granulatom, pri tem pa pazimo na predpisane količine.
(5) GNOJENJE IN ZALIVANJE TRATE
Gnojenje in zalivanje sta najpogostejši opravili pri vzdrževanju trate. Univerzalnega recepta za gnojenje ni, saj je vse odvisno od izvirne podlage, na kateri se nahaja naša trata - morda je bil tam prej gozd ali travnik. Rastline tako kot ljudje za svoje življenje potrebujejo hranilne snovi. Ogljikov dioksid dobivajo iz zraka, potrebujejo pa še dušik, kalij in fosfor v različnih spojinah, kdaj pa kdaj pa jim lahko dodamo še železo in mangan. Lahko se poslužujemo tudi gnojil z dodatkom žveplenih spojin (proti mahu).
Pri izbiri gnojila so najpomembnejše prve tri spojine: dušik, kalij in fosfor. S košnjo in odstranjevanjem pokošene trave zemlji hranilne snovi odvzamemo, z gnojenjem pa to nadomestimo. Na ovitku vsakega gnojila tudi piše, kakšna je doba učinkovanja. Najkrajši čas je tisti, ki velja v bolj deževnem vremenu. V sušnem vremenu je obdobje med enim in drugim gnojenjem krajše.
Trato moramo gnojiti enakomerno, zato je najbolje, da uporabljamo trosilnik.
Seveda pa si čas med enim gnojenjem in drugim lahko skrajšamo sami z intenzivnim zalivanjem.
Trava brez vode ne more preživeti, a pretirano zalivanje ji lahko škoduje, saj velike količine vode odplaknejo hranilne snovi v globlje plasti. Zato lahko travo dnevno zalivamo samo v visokem poletju, sicer pa je zalivanje priporočljivo vsakih nekaj dni.
Trato je najbolje zalivati v jutranjih ali poznih večernih urah, ko so tla ohlajena.
Tako s hladno vodo ne šokiramo od sonca in visokih dnevnih temperatur pregretih trav. Seveda bomo v času prepovedi zalivanje trate opustili oziroma ga zmanjšali na tisti minimum, na katerem bo trata še preživela.
(6) ŽIVALI, KI ŽIVIJO V TRATI
V trati navadno živijo voluharji, krti in deževniki. Deževniki so koristne živali, ki jedo razpadajoče ostanke trave in jo predelujejo v koristno prst, s svojimi sprehodi po notranjosti ruše pa zemljo nenehno zračijo in s tem delajo naravno drenažo.
Povsem drugače je z voluharjem in krtom. Voluhar škodljivo rije po vrtu, trati neposredno pa ni nevaren, razen v primerih, ko poje korenine okrasnemu cvetju. Mnogo bolj zoprn je za zelenjavni vrt.
Krt je neprimeren za trato, saj tako kot voluhar dela rove, po trati pa kupčke zemlje, ki kvarijo estetski izgled, nam pa povzročajo obilo dodatnih preglavic. Voluharjev in krtov se lahko lotimo s pastmi, lahko pa si priskrbimo naravnega sovražnika, mačka. Tudi če bomo kupili elektronski odganjalec ali granulat za odganjanje krtov in voluharjev, bo najbrž tako. Elektronski preganjalec krtov in voluharjev ustvarja tem živalim neprijeten zvok, ki ga ljudje sicer ne slišimo, krti in voluharji pa si morajo poiskati nov dom. Ko trato posujemo z biološko razgradljivim granulatom, ta oddaja krtom neprijeten vonj, ki za ljudi ni moteč.
(7) POPRAVILA POŠKODB NA TRAVI IN OBRABLJENA TRATA
Na trato postavljamo tudi gugalnice, igramo badminton ali nogomet. Zaradi takšne dejavnosti trato ponekod bolj iztrošimo in jo moramo izdatno negovati in urejati. Marsikje se po prvem letu pojavijo tudi udrtine, tam pa, kjer nam voluharji ali krti prevrtajo podlago, se to lahko naredi tudi kasneje. Oguljene zaplate se navadno pojavljajo na robovih, kjer veliko hodimo in jih lahko popravimo na tri načine.
Eden je, da (najbolje jeseni) tisti del trate dobro in globoko pograbimo, nasujemo prekrivno plast obogatene zemlje in do sejemo travo. Drugi način je zamenjava travne ruše. Tisti del trate enostavno izrežemo tako, da na vrh položimo novo rušo. Potem spodnji sloj z lopato odrežemo po formatu položene ruše in ven poberemo poškodovano rušo. Na osnovo nasujemo nekaj hranljive podlage, na to pa položimo novo rušo in s prekrivno plastjo zapolnimo nastale robove.
Pri popravilu rušo z lopato zasekamo v obliki črke "H" in oba polovična konca previdno odvijemo navzven. V odprtino nasujemo dodatne obogatene prsti. Podlago izravnamo, rušo odvijemo in položimo nazaj. Če ocenimo, da smo nasuli premalo polnila, ponovno odvijemo rušo in postopek ponovimo, dokler nismo zadovoljni. Na koncu robove zapolnimo s hranljivim polnilom. Rušo lahko na ta način popravljamo skoraj celo leto, le v najhujši vročini in suši ne.
Pri menjavi ali popravilu ruše moramo paziti, da podložimo obogateno prst, lahko pa jo zamenjamo z navadno in ji dodamo gnojilo. Popravilo moramo torej obravnavati enakovredno polaganju nove travne ruše. Če je udrtina večja, rušo za odvijanje razdelimo in nasekamo na več pasov.
Tretji najbolj preprost način je, da na poškodovanem delu trate postavimo oviro, trava pa se bo okrepila sama. Morda bi lahko razmislili tudi o tem, da bi na mestih, kjer je trava poškodovana zaradi hoje, napravili potko.
Udrtine lahko obravnavamo drugače - s popravilom podlage ali z dodatnim nasipavanjem zemlje in sejanjem nove trave. Pri dodatnem nasipavanju zemlje podlago globoko pregrabimo, nasujemo z obogateno prekrivno zemljo in enakomerno posejemo travo. Nekaj trave bo morda predrlo še iz spodnjega dela, večino pa bo nove mlade travice. Ta postopek je priporočljiv za jesensko obdobje, ker po tem delu trate nekaj časa ne smemo hoditi.
