NAMEN IN FUNKCIJE FASADNIH SISTEMOV
Ustrezno izdelana fasada bo poskrbela za toplotno zaščito ter tako zmanjšala porabo energije in stroškov. Poleg zaščite pred vremenskimi pojavi preprečuje tudi toplotne mostove in zmanjša termične napetosti. Fasada je zadnja faza do končnega zunanjega izgleda stavbe, z njo se prepreči vpliv vodne pare na gradbene elemente in njihovo propadanje. Nenazadnje pa fasada poskrbi tudi za zdravo in udobno bivanje.
PREDPRIPRAVA
Pred izvedbo fasade morajo biti na objektu izdelana vsa krovsko-kleparska dela, tudi obrobe, odtočne cevi in žlebovi, okna in vrata naj bodo vgrajena. Priporočljivo je, da so v notranjosti objekta že izdelani ometi in cementni estrihi ter zmontirane vse instalacije.
OBLOŽENA ALI KONTAKTNA FASADA
Še pred začetkom izdelave fasade se je potrebno odločit o materialni izbiri zaključnega sloja in njegovi barvi. Potrebno je izbrati obdelavo podstavka (cokla, obrob okoli vrat in oken), vgradnjo dekorativnih okenskih in vogalnih profilov. Fasade so lahko kontaktne ali obložene.
Pri kontaktnih je možno izbirati med različno obdelavo zaključnega sloja oz. ometa. Ti so sestavljeni iz različne granulacije peskov in veziv, ki določajo končen izgled.
Poznamo akrilne, silikatne, silikonske in mineralne zaključne omete. Slednji pa se ločijo še na zaribane, glajene, brizgane, valjčkane in strugane.
Silikatni zaključni omet
Silikatni zaključni omet definira lahka vgradnja z izredno visoko paroprepustnostjo. Omet je odporen na vse vremenske razmere in nudi dobro zaščito pred razvojem alg ter plesni. Nanešena plast je enakomerno zrnata ali razbrazdana.
Akrilni zaključni omet
Akrilni zaključni element zagotavlja dobro vodoodbojnost in visoko trdnost. Z njegovim nanosom je površina dodatno zaščitena pred razvojem plesni in alg. Takšen zaključni sloj je primeren za vse fino hrapave površine, katerim zagotavlja visoko paroprepustnost. Akrilni zaključni element je najbolj uporaben fasadni sistem za izolacijo iz EPS.
Silikonski zaključni omet
Zagotavlja dobro vodoodbojnost in paroprepustnost, hkrati pa je odporen na nastanek plesni oz. alg. Izdelan je na osnovi silikonskih in drugih polimernih veziv. Silikonski zaključni omet je manj dovzeten za prijemanje saj, prahu in drugih umazanij. Prav tako je odlična izbira za objekte z majhnim strešnim napuščem, pri katerih je fasada močno izpostavljena padavinam.
Mineralni zaključni omet
Tudi mineralni omet ima odlično paroprepustnost in visoko trdnost. Zaključni omet bo nudil visoko odpornost na različne vremenske obremenitve, njegov oprijem na podlago pa je izredno dober.
Obložene fasade imajo zaključni element prilepljen neposredno ali pritrjen posredno na nosilno steno. Materiali so različni, vsi pa morajo biti vremensko odporni. Obloge so lahko opečne, keramične, naravni ali umetni kamen, lesene plošče, plošče iz umetnih materialov, cementne plošče in steklo.
V Sloveniji so najbolj priljubljene klasična ometana fasada, lesena, opečna, kamnita in fasada iz vlakocementnih plošč.
BARVA
Izbira barve fasade naj bi odražala barve, ki se naravno pojavljajo v okolici stavbe. Navadno opazimo zemeljske tone, kamenje in les – sive, rjave odtenke, naravne barve. Odtenki, ki se v naravi pojavljajo redko, kot sta na primer rumena in vijolična, naj bi se uporabljali zmerno. Pri izbiri ustrezne barve za vaš dom priporočamo:
- da opazujete barve v okolici stavbe in nato izberite podobne odtenke
- barve uporabljene na večjih površinah delujejo svetlejše kot barve uporabljene na majhnih izbranih mestih
- da se kombinira največ 3 barve z različnimi stopnjami svetlosti ali nasičenosti
Zakaj izdelati barvno študijo fasade?
Barvna študija fasade omogoča enostavnejšo in pravo izbiro barve za izbrano stavbo. Uporabniku nudi boljšo predstavo o končnem izgledu objekta ter njeno sovpadnost z okoljem. Barvna študija približa končno podobo fasade, pri tem pa je potrebno upoštevati obliko zgradbe, materiale, konstrukcijo ter okoliš hiše.
PAROPREPUSTNOST FASADE
To pomeni, da fasada »diha«, sloji ki jo sestavljajo omogočajo prehajanje pare v in iz stavbe. To je ena izmed ključnih lastnosti fasade. Previsoka vlažnost tako omogoča boljše pogoje za razvoj bakterij, prenizka vlaga pa poslabša astmatska in druga obolenja dihal.
S paroprepustno fasado se doseže, da odvečna vlaga preide čez fasado iz stavbe. S tem se ustvarja prijetna bivalna klima. Ko pa je vlage v prostoru premalo, se vanjo sprosti vlaga, ki je zadržana v fasadi.
VPLIV VREMENA NA IZDELAVO FASADE
Izvedbo fasade se je potrebno lotiti ob primernem vremenu. Le-to naj se izdela pri temperaturi od 5°C do 35°C. Silikatni zaključni ometi so zelo občutljivi na vremenske razmere. Pazite tudi, da vlažnost zraka ne bo višja od 75 %.
Če se odločite za izdelavo fasade v hladnejšem obdobju, potem pazite, da temperatura tudi ponoči ne pade pod 5°C. Tudi ostali vremenski vplivi lahko škodujejo končni izvedbi fasade. Ne izvajajte jo ob močnem vetru, megli, vlagi. Pred premočnim soncem se fasado zaščiti z gradbeno zaveso, kar je priporočljivo predvsem za plošče iz črnega EPS.
TOPLOTNA IZOLACIJA IN DEBELINA FASADE
Toplotna izolacija bistveno vpliva na površinske temperature notranjih sten in oken, s tem pa poskrbi tudi za prihranek energije v času ogrevanja oz. hlajenja. Optimalna debelina fasade je med 20 in 25 cm. Sočasno se doseže ustrezno inovativnost in ne prevelike stroške investicije.
