ROČNI OMET
Ročno ometavanje zidov spada med zahtevnejša dela, zato se jih ne loti vsak domači mojster. V resnici ometavanje sten ni tako težko opravilo, le nekaj vaje in spretnosti je potrebno. Omet lahko nanašamo z različnimi tehnikami ter orodji in s tem dosežemo različne učinke. Omet naj se ne nanaša takrat, ko so zunaj nizke temperature, se pravi manjše od 5 stopinj Celzija.
Omet ne igra pomembne vloge le pri videzu fasade, temveč tudi pri zaščiti objekta. Vsebuje različna veziva in s svojimi fizikalnimi lastnostmi ščiti zidove pred zunanjimi vplivi in mehanskimi obremenitvami.
Orodja in pripomočki:
Pred pričetkom ometavanja zidu moramo najprej odpraviti in zgladiti nepravilnosti na zidu. Zato poskrbite, da boste odstranili nezaželene razpoke in druge nepravilnosti. Za ojačanje uporabimo zaščitno mrežico. Na to bodite pozorni posebej v primerih, kadar je zid iz različnih materialov.
Prednosti ročnega ometa so naslednje: možna je izdelava tekstur, pa tudi različnih grobih vzorcev ali pa na primer rustikalnega ambienta prostora. Pomanjkljivost ročnega ometa pa se skriva v tem, da je za izvedbo potrebno dalj časa. Pri ročnem ometu se lahko pojavljajo tudi razlike v trdoti, saj se material meša sproti, sama mešanica pa ni zmeraj enaka.
Priprava maltne zmesi za ometavanje
Za ometavanje lahko uporabimo vnaprej pripravljeno malto, ali pa jo zmešamo sami. Za domačo uporabo se nam ponavadi bolj splača uporabiti že vnaprej pripravljeno malto, saj bomo obdelovali manjše površine. Maltno zmes lahko pripravimo v plastičnem vedru (če bomo uporabili električno mešalo), ali pa v betonskem mešalcu. Mešati moramo toliko časa, dokler snov ne postane homogena in brez grudic. Malta za obrizg naj bo bolj redka, za grobi omet pa gosta in predvsem dovolj lepljiva (lepljivost dosežemo z zadostno količino apna).
Priprava podlage
Pri ometavanju starih zidov je treba paziti na posamezne odpadle delce zidakov, saj bodo tam zagotovo nastale razpoke. Površina, ki jo bomo ometali mora biti trdna in suha, prah in manjše delce pa lahko odstranimo s krtačo ali čopičem. Ker mora biti celotna površina enakomerno vpojna, moramo močno vpojno podlago, kot je na primer plinobeton, obdelati s premazom za boljši oprijem. Podlago, ki je premalo vpojna (zid iz opeke), pa moramo namazati s temeljnim obrizgom (špric), ki poveča vpojnost ometa. Šele, ko je obrizg suh, se lahko lotimo nanašanja ometa.
Nanos ometa
Ali bomo omet nanesli v enem ali dveh slojih, je odvisno od podlage. Če nanašamo omet v dveh slojih, mora biti spodnji sloj iz grobega ometa, zgornji pa iz finega.
Na pripravljeno podlago najprej pritrdimo letvice ali kovinske profile, ki nam bodo določali debelino ometa in omogočili raven nanos. Letvice z malto pritrdimo vzporedno na zid. S posebnimi kovinskimi profili zaščitimo tudi robove in vogale sten pred krušenjem. Ko bodo vse letvice pritrjene v ravni vrsti (to preverimo z vodno tehtnico), lahko začnemo z nanašanjem vertikalnih pasov (faž), ki jih naredimo iz malte. Faže z lato požagamo po vodilnih točkah in začnemo z ometavanjem. Z zidarsko žlico nanašamo omet med letvicami. Preostali omet med letvami postrgamo z ravno desko in tako dobimo ravno površino Za končno obdelavo sta najpogostejši glajena in pa ribana struktura ometa, seveda pa lahko omete strukturiramo kakor želimo. Če bomo omet nanašali v dveh slojih, moramo počakati, da se spodnji sloj posuši, preden začnemo nanašati zgornjega. Čas sušenja je odvisen od vrste ometa in prezračevanja.
STROJNI OMET
Pri strojnem nanosu ometov se malta nanaša na zid s strojčkom, oziroma pištolo za nanos ometa. Tak način ometavanja se običajno uporablja za obdelovanje večjih površin, saj nam omogoča, da v kratkem času omečemo veliko površino in s tem prihranimo veliko časa. Strojno ometavanje je enostavnejše in če ometavamo velike površine tudi cenejše.
Strojni ometi imajo to prednost, da so hitreje vgrajeni. Ker se material konstantno meša, je bolj homogen, se pravi enakomerneje razporejen. Strojni ometi pa imajo prednost tudi v tem, da so brez lukenj, fug ali sledi krpanja.
Strojni ometi so tako narejeni zelo kvalitetno, primerni so za vlažne prostore, tudi za kleti in kopalnice. Z njimi dosežemo pravo ravnino, ni potrebno dodatno kitanje sten, omet je trden, stene pa gladke.
Stroji za nanašanje ometa
Stroj za ometavanje si lahko sposodimo v nekaterih trgovinah, lahko pa ga celo najamemo in si s tem olajšamo ometavanje hiše. Obstajajo stroji specializirani samo za določene vrste ometa in vsestranski stroji, ki omogočajo nanos ometa katerekoli vrste. Polnimo jih ročno z materialom iz vreč, kupljenih v trgovini. Stroj enakomerno zmeša vodo ter suho mešanico v homogeno mokro malto.
Klasični in strojni ometi so si po sestavi zelo podobni. Osnova pa je pri obeh vrstah ometa naravna, razlikujeta pa se v tem, da imajo mešanice za nanos s strojem bolj fino granulacijo in da vsebujejo približno 1 % dodatkov, ki omogočajo strojni nanos.
Priprava podlage
Priprava podlage pred nanosom ometa je podobna kot pri ročnem ometavanju. Odstraniti moramo odpadle delce zidakov in zadelati morebitne razpoke v zidu. Slabo vezane zidake moramo učvrstiti. Površina, ki jo bomo ometali, mora biti trdna in suha. Pri strojnem ometavanju, za razliko od klasičnega, podlage ni treba predhodno premazati s temeljnim obrizgom.
Nanos ometa
Strojni omet nanašamo v dveh slojih. Prvi sloj ometa na zid nabrizgamo vodoravno v vrstah debelih do 2,5 cm, drugega pa običajno navpično. Drugi sloj lahko nanesemo šele, ko je prvi popolnoma suh. Pri drugem nanosu poskušamo doseči čim bolj enakomerno strukturo. Ko se omet strdi, ga lahko, enako kot pri klasičnem ročnem ometu, obdelamo po želji.
Če je strojni omet pravilno nanesen, bi morala biti njegova življenjska doba primerljivo dolga s klasičnimi ometi.
