Kaj je BIOVRT?
Biovrtnar ne poskuša z "umetnim dognojevanjem" iztisniti še zadnje iz tal. Tla in rastline spodbuja njihovim potrebam ustrezno, zato pa dobi dolgoročno rodovitna tla, zdrave rastline in okusne pridelke. Da se vnovič vzpostavi ravnovesje med tlemi, rastlinami in živimi bitji, je potrebno potrpljenje, kajti narava se ne more obnavljati od danes na jutri. Ostanite dosledni pri uporabi naravnih metod, tudi ob manjših neuspehih.
OBLIKOVANJE BIOVRTA
Vsak vrt je mogoče obdelovati biološko. Ali gre za bolj naravni ali bolj formalni vrt, okrasni ali koristni vrt - oblikovanje je vedno vaše. Biovrt je večinoma koristni vrt, v katerem pridelujemo zdravo sadje in zelenjavo brez škodljivih snovi. Ni potrebno, da bi bil biovrt videti neurejen. Lahko je prav tako lepo oblikovan kot vsak drug vrt - z (varovalnimi) obrobami iz obrezanega pušpana in z bujnimi pisanimi cvetličnimi obrobki, med katerimi dobro uspevajo zelišča, jagodičevje in zelenjava.
Zaradi zaščite tal so zastrte grede na začetku morda neobičajne na pogled, čeprav ustrezajo naravnemu videzu, ko so rodovitna tla vedno prekrita z zaščitno plastjo iz živih in odmrlih rastlin. Neizogibna sestavina vsakega naravnega vrta je prostor za kompostiranje, kjer se zbirajo in reciklirajo ostanki rastlin. Posnemanje narave je tudi velika raznolikost rastlin na ozkem prostoru, kar ni samo lepo, ampak je tudi koristno za zdravje rastlin. Zato sodijo v biovrt tudi visoke grede.
Prosto rastoče žive meje iz domačih divjih drevnin, suhi zidovi in ribniki nudijo dodaten življenjski prostor za rastline in koristne živali. Tako je zagotovljena ekološka raznolikost - predpogoj za to, da se lahko vzpostavi biološko ravnovesje in uravnoteženo razmerje med škodljivci in koristnimi živalmi.
POTI DO BIOVRTA
Potreben je čas, da se običajen vrt preoblikuje v biovrt: zaradi monokultur in sintetičnih gnojil izžeta tla potrebujejo leta, da se obnovijo. Naj vam ne vzamejo poguma slabi pridelki in množični naval škodljivcev! Pri spreminjanju v naravni vrt so določena merila, ki jih je treba upoštevati.
Nega tal
Tla so osnova za rodnost rastlin. Skrbna nega in izboljševanje z naravnimi sredstvi sta osnova vseh vrtnarskih opravil. Najprej naj vam naredijo analizo tal in določijo vrsto tal, vsebnost hranilnih snovi, vrednost pH, pa tudi delež humusa, biološke dejavnosti in morda vsebnost težkih kovin. Pri težkih, utrjenih tleh poskrbite za globinsko rahljanje podlage, ne da bi pri tem premešali plasti zemlje. Na blago peščenih tleh večinoma zadošča rahljanje s prekopnimi vilami ali z grebačo, nato vrhnjo plast tal obogatite z organskimi snovmi (kompostom, razpadlim hlevskim gnojem, organskimi gnojili, kameno moko in apnenčastimi algami).
Zeleno gnojenje in zastiranje
Na začetku ali ob koncu nove vrtnarske sezone je priporoč ljivo posejati zeleno gnojenje. Glede na vrsto tal lahko uporabite letnemu času ustrezne rastline. Z zelenim gnojenjem lahko rahljate težka tla ali obogatite lahka tla z organsko maso, da se v tleh postopoma spodbudi življenje in zagotovi vodno in zračno ravnovesje pa tudi naravna oskrba rastlin s hranilnimi snovmi. V biovrtu je treba paziti, da tla nikoli niso gola. Tudi zasajene grede morajo imeti dodatno plast zastirke iz listja, slame ali suhe pokošene trave, ki preprečuje izsuševanje ali zablatenje tal in varuje pred zmrzaljo. Tako bodo zavarovana tudi živa bitja v tleh.
Kompostiranje
Vračanje vseh gospodinjskih in vrtnih odpadnih organskih materialov in njihova vnovična uporaba v obliki komposta je v biovrtu nuja. S kompostom se prehranjujejo mikroorganizmi v tleh in ga s svojim izločanjem virov hranilnih snovi naredijo dostopnega za rastline. Biovrtnar vrne tlom tisto, kar mu je ostalo od pridelkov. Kompostirate lahko tudi odpadke kmetijstva, vrtnarstva in gozda. Vendar pazite, da ne vsebujejo škodljivih snovi.
Gnojenje
Komposta, zelenega gnojenja in drugih organskih gnojil rastline ne morejo prevzeti neposredno kot lahko sintetična gnojila. Rast rastlin spodbujajo tako, da se z njimi prehranjujejo živa bitja v tleh. Ta dajejo rastlinam na voljo hranilne snovi, ustrezne njihovim potrebam. Kjer je potrebno, si biovrtnarji pomagajo z dodatnimi pripravki - poleg organskih gnojil predvsem z rastlinskimi izvlečki, naravnimi minerali (kamena in glinena moka) in s preparati iz alg.
Mešane kulture in kolobarjenje
Ta postopka pridelave sta pomembna elementa biovrta. Z njima si vrtnarji pomagajo, da rastline iz tal različno močno porabijo hranilne snovi.
- Pri kolobarjenju gre za izmenično pridelavo bolj in manj zahtevnih rastlin, da se tla ne izlužijo enostransko.
- Pri mešani kulturi se skupaj pridelujejo različne rastline po naravnem vzorcu, tako da se vzajemno varujejo s svojimi presnovnimi produkti (izločanje iz listov, cvetov, korenin) in druga na drugo vplivajo ugodno ali druga drugi odvračajo škodljivce. Če sta na primer skupaj posejana korenček in čebula, si odganjata čebulno in korenčkovo muho.
Oba načina lahko tudi povežete, a je nujno natančno načrtovanje
Zaščita rastlin brez strupov
Na zdravih tleh, pri dobrih razmerah na rastišču in ob skrbni negi bodo rastline postale vnovič odpornejše, spodbujene pa bodo njihove obrambne sposobnosti proti škodljivcem. Že pri nakupu pazite, da so rastline zdrave! Veliko je mogoče storiti zlasti s preprečevanjem. Obstajajo rastlinski izvlečki proti škodljivcem in glivnim boleznim ter za splošno okrepitev rastlin. Zeleno gnojenje z žametnicami ali zdravilno mešanico (specializirana trgovina) lahko pomaga proti utrujenosti tal in nematodom (koreninskim ogorčicam).
Rastlinska raznolikost na vrtu, torej tudi cvetlice in divji grmi, dobra preskrba s hranilnimi snovmi in nega rastlin so se izkazali kot preprečevalni ukrepi za obvladovanje škodljivcev in bolezni. Zlasti velja, da je treba spodbujati koristne živali in nenehno opazovati rastlinski sestav. V nujnih primerih lahko posežete po naravnih in mehanskih ukrepih. Nekatere rastline, kot so ognjič (Calendula officinalis) in žametnica (Tagetes erecta) pomagajo proti utrujenosti tal, odganjajo nematode - hkrati pa so lepe na pogled.
Čudovito in biološko. Rastlinska raznolikost sadja in pisane zelenjave na tesnem prostoru, vgrajena v mešano kulturo.
