(pri nakupu nad 80 EUR)Izdelek je potrebno prevzeti osebno v trgovskem centru Izdelki s starostno omejitvijo potrebujejo potrditev starosti ob zaključku naročila.
Aktivnosti v času setev
Pomlad je prišla in ljubitelji vrtnarjenja se že pripravljamo na prve setve. Ko bo vreme dovolj prijazno in bo zemlja primerna za delo, bomo pripravili grede za zgodnjo setev, jih prerahljali in pognojili.
Ko se odločamo kaj sejati je najprej potrebno premisliti katere vrtnine bomo potrebovali skozi leto. Pomisliti je potrebno tudi na število družinskih članov, upoštevati moramo katero zelenjavo imamo raje in katero manj, s katerimi pripravljamo najljubše jedi ... Brez pomena je, da sejemo preveč, potem pa plodovi pristanejo na kompostu.
SETVE ZAČNEMO OB PRVIH OTOPLITVAH
S setvijo ne prehitevajmo. Pravi čas za setev prvih vrtnin na prosto je, ko se temperature v setveni plasti (globina 5 cm) dvignejo vsaj na 5 °C. Zavedati pa se moramo, da pri tej temperaturi uspešno kalijo le nekatere vrtnine. Najprej lahko v vrt posadimo čebulček, šalotko, spomladanski česen, pa tudi prve stročnice, kot sta bob in grah. V vsakem slovenskem vrtu pa med prvimi vrtninami zasledimo tudi solato.
POSKRBIMO ZA PRIMERNO PRIPRAVO TAL
Da bodo vrtnine imele dovolj hranil za zdravo rast, je potrebno pred setvijo primerno pripraviti podlago. Tla najprej prerahljamo, nato pa v večini primerov obogatimo še s kakovostnim organskim gnojilom. Z izbiro kakovostnega organskega gnojila v obliki pelet ne moremo zgrešiti, saj vsebuje visoko vsebnost suhe snovi, je brez neprijetnega vonja, ima stabilno sestavo, hranilne snovi pa so rastlinam na voljo več kot 6 mesecev. Uporabljamo ga za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin. Vsebuje vsa glavna hranila in mikrohranila, ki so popolnoma organskega izvora.
Visoka vsebnost suhe snovi vpliva na povečanje talne organske snovi. V primerjavi s tradicionalnimi organskimi (hlevski gnoj, kompost ...) in nekaterimi sodobnimi organskimi gnojili, homogeno gnojilo, vsebuje konstantno količino hranil in organske snovi.
PRAVILA SEJANJA
Stročnice in čebulnice se med seboj ne prenašajo, zato jih moramo ločiti. Pri čebulčku izbiramo manjše čebulice, saj te ne bodo pognale v cvet. Pri česnu pa je ravno obratno - iz večjih stročkov bo pridelek višji, zato navadno sadimo samo zunanje stroke. Spomladi sadimo samo spomladanski česen, ki za tvorbo stročkov ne potrebuje nizkih temperatur. Vselej uporabimo le semenski česen in ne tistega, ki ga kupimo za uporabo pri kuhi.
Bob in grah lahko sejemo takoj, ko se zemlja spomladi osuši. Pred setvijo seme boba namočimo čez noč v mlačni vodi. Med bob lahko presadimo tudi sadike zgodnjega zelja, kolerabice, cvetače ali brokolija. Pri nizkih temperaturah zelo uspešno kali tudi solata, med njene gredice pa posejemo tudi mesečno redkvico. Za prve spomladanske setve solate sejemo samo sveže seme, saj s starostjo hitro izgublja kaljivost.