KIVI JENNY SAMOOPLODEN L 2L

Sem samoopodna sorta, kar pomeni, da v bližini ne potrebujem moške rastline Plodovi so manjši kot pri sorti Hayward, veliki kot kokošje jajce. Prenesem do -20°C

• Lesnata ovijalka, samooplodna.
• Plodovi z zelenim mesom.
• Plodovi bogati z vitamini in minerali.

? Aktinidija je lesnata ovijalka. Samonikle rastline domujejo po kitajskih gozdovih. V višino dosežejo 3 metre in več, v širino pa tudi dvakrat več. V tržnih nasadih in po vrtovih, nudimo kivi-ju oporo. Po vrtovih ji nudimo tako oporo kot vinski trti na brajdi oziroma senčnici. ? listi so veliki, v mladosti so porasli z dlačicami, enako koti mladi poganjki. Starejši listi so temno zeleni, na zgornji strani brez dlačic. ? Cvetovi so veliki, beli do krem, nekoliko dišijo. Cvetenje lahko traja več tednov, od zgodnjih majskih dni pa do junija, odvisno od klimatskih razmer in vremena. ? Rastline so dvodomne, kar pomeni, da imajo samo ženske ali samo moške cvetove. Ločimo ženske in moške rastline. Najbolj znana ženska rastlina je sorta Hayward. Oprašuje jo moška rastlina Tomuri. Na 5 ženskih rastlin posadimo 1 moško rastlino. ? Plodovi: Sorta Hayward razvije podolgovate plodove. Kožica je rjava, porasla z nežnimi dlačicami. Meso je sladko kislo, sveže. Plodovi tehtajo od 100- 120g. Obirati jih pričnemo konec oktobra. ? poznamo tudi sorte, ki rodijo brez moških rastlin. Pri nas se dobi sorta ?Jenny?, ki rodi ob koncu poletja. Vendar pa je na mraz bolj občutljiva kot sorta Hayward. ? Lega: prenaša delno senco, še raje pa ima sončno rastišče, kjer se vzpenja ob opori. Ne mara vetrovnih leg. Potrebuje dolgo rastno dobo, drugače povedano, rada ima dolge jeseni in zgodnje pomladi. Ker zgodaj odžene, jih v naših krajih najbolj ogrožajo pomladanske slane. Te pa ne poškodujejo le brstov, pač pa tudi les. Z leti postaja skorja debelejša in manj občutljiva, a je vseeno dobro, da rastlino vsaj delno zavarujemo. Spodnji del ali glavni poganjek, ki predstavlja nekakšno deblo, ovijemo s slamo ali žaklovino, še bolj enostavno pa je, če ga premažemo z apnenim beležem. Aktinidija obilno rodi v krajih, kjer vsaj 7 mesecev ni mraza. ? Tla: odcedna, nekoliko kisla (pH 5,5- 6,5), bogata z organsko snovjo. Ob sajenju dodamo veliko komposta ali hlevskega gnoja. Pomembno je, da hlevski gnoj ne pride v stik s koreninami. ? Voda: Med rastjo potrebuje kivi veliko vode. Še zlasti v vročem in suhem poletju moramo redno zalivati. Ne smemo dovoliti, da bi rastlina zaradi suše doživela šok, ker lahko odvrže večino listja. Manjši sušni stres se kaže v odpadanju posameznih listov in rjavenju listnih robov. Zalivati moramo redno, vendar je bolje da le enkrat tedensko in takrat obilno, kot pa večkrat po malem. Večkratni sušni stres je lahko vzrok, da rastlina propade. ? Gnojenje: kivi je lačna rastlina, še zlasti, kar se tiče dušika. Prvič jo pognojimo že marca, nato še enkrat na začetku junija. Če pretiravamo z gnojilnimi odmerki, bodo plodovi sicer večji, vendar se bodo slabše skladiščili. Izberemo gnojilo, ki ima poleg dušika tudi mikroelemente (magnezij, železo...). Lahko pa mikroelemente dodamo tudi posebej. Kivi je hvaležen za zastirko (?pokrivko?), ki preprečuje izhlapevanje vode iz tal in je hkrati vir organske snovi. Tla ob rastlini zastremo (pokrijemo) s kompostom, slamo ali okrasnim lubjem. ?